Škisvizor
V prejšnji oddaji Šouvizor smo govorili o Študentski organizaciji Slovenije, krajše ŠOS, in njenih organizacijskih oblikah. Seznanili smo se z aktualnim dogajanjem na ŠOS in Zvezi Študentskih klubov Slovenije, krajše ŠKIS, ter predvsem, kako je na delovanje omenjenih vplivala sprememba Zakona o skupnosti študentov. Današnja oddaja bo svoj fokus usmerila predvsem na Zvezo ŠKIS. Kot smo že poročali, je ŠKIS v zadnjem letu brodil skozi mnoge težave. Po razkritju incidenta s Škisove tržnice so mnogi klubi zahtevali odstop vodstva. Po obdobju pogovorov in težnjah po spremembi delovanja s strani klubov je predsednica Nina Plank vendarle odstopila. Sledil je neuspešen poskus sestave nove ekipe, ki je svetniki niso izvolili. Na koncu je bilo vodenje zveze zaupano Mihi Zupančiču, ki je bil pred tem predstavnik zveze ŠKIS na ŠOSu, kjer je - po mnenju klubov - deloval zelo dobro. Tudi v komunikaciji s klubi je že v mandatih prejšnjih vodstev pokazal največ znanja in angažiranosti. Po prevzemu vodilne funkcije pa nekateri klubi z delovanjem zveze še zmeraj niso zadovoljni. Kot je bilo že večkrat izpostavljeno, z nezadovoljstvom prednjačijo predvsem klubi 02 regije iz vzhodne Slovenije. Ti so spomladi denimo bojkotirali Škisovo tržnico, v zadnjem obdobju pa njihovi svetniki glasujejo proti določenim sklepom, ki se jih sprejema na sejah. Najbolj glasen izmed vseh je bil Klub ptujskih študentov, krajše KPŠ, ki je s svojo proaktivnostjo in pripravljenostjo na sejah mnogokrat zahteval marsikatero spremembo delovanja Zveze ŠKIS. Za opis delovanja zveze v zadnjem letu in komentar na odnos ŠKIS-a do študentskih klubov smo povprašali Lucijo Sevšek, predsednico KPŠ.
Po odstopu so si klubi 02 regije želeli sprememb v delovanju Zveze ŠKIS. Zaupanja v staro vodstvo ni bilo več. Vprašamo, zakaj je bil Miha Zupančič bolj primeren kandidat kot Natalija Vidic, ki je pred njim za predsednico kandidirala neuspešno. Sevšek.
Po menjavi vodstva so nekateri klubi zahtevali izboljšano notranje delovanje Zveze, bolj proaktivno zastopanje interesov klubov s strani predstavnikov na ŠOSu. Zahtevali so tudi opredelitev sankcioniranja predstavnikov zveze v primeru nepravilnosti in predvsem izboljšanje komunikacije s študentskimi klubi. Vodstvo Zveze ŠKIS je njihovim predlogom prisluhnilo. Rezultat tega je bila priprava smernic delovanja zveze. Te je pripravil Varnostni svet Zveze ŠKIS, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih regij. Možnost sodelovanja pri sestavljanju smernic so tako dobili vsi študentski klubi. S sprejetjem smernic se klubi iz vzhodne Slovenije kljub temu niso strinjali. Kaj je bilo s smernicami narobe, pove Sevšek.
Predsednik Zveze ŠKIS je v pogovoru, ki smo ga objavili v prejšnji oddaji Šouvizor, omenil, da študentski klubi iz regije 02 niso želeli tako imenovane regijske seje, kjer so se bili predstavniki ŠKISa dodatno pripravljeni pogovarjati o predlogih za smernice delovanja. Ker se na prvi pogled zdi, da gre s strani klubov iz vzhodne Slovenije samo za brezpomensko kljubovanje oziroma bojkotiranje, Sevšek vprašamo, zakaj je temu tako.
Nasprotovanje in nezadovoljstvo nad delovanjem Zveze ŠKIS s strani omenjenih klubov zdaj traja že kar lep čas. S tem vodstvu ŠKISa zagotovo povzročajo precej sivih las, hkrati pa je bilo na minulih sejah zaznati precej negodovanja nad regijo 02 tudi s strani nekaterih drugih klubov. Glede številne replike in nestrinjanja smo Sevšek vprašali, kaj konkretno pravzaprav klubi vzhodne Slovenije od Zveze ŠKIS pričakujejo.
Predstavniki ŠKISa in nekateri klubovci se s povedanim zagotovo ne bi strinjali. Objektivno je potrebno priznati, da Zveza ŠKIS kljub vsemu nudi tudi nekaj več, kot je povedala predsednica KPŠ. Z bazenom trenerjev na zvezi organizirajo mnoga izobraževanja, ki so na voljo vsem. Res je, da med klubi večkrat ni interesa za dodatna izobraževanja oziroma so določene delavnice slabše obiskane. Po drugi strani pa ni moč zanikati dejstva, da določene izobraževalne delavnice niso zmeraj na najvišjem strokovnem nivoju. Ker pa so ŠKISovi trenerji večinoma samo študentje, jim tega tudi ne gre zameriti. Temeljni namen omenjenih izobraževanj je predaja izkušenj delovanja v študentskem organiziranju, kar je v hitro spreminjajočih se upravnih odborih zelo pomembno. V omenjeno Zveza ŠKIS vlaga precej truda. Kar se tiče delovanja Zveze ŠKIS v odnosu do klubov pa morda zmoti resnica, da morajo ti - kljub lastnemu financiranju in dejstvu, da je ŠKIS namenjen študentskim klubom - za večino storitev in projektov zvezi plačevati prispevke. Finančno poslovanje in optimizacija organizacije projektov na Zvezi ŠKIS sicer presegata namembnost te oddaje. Omeniti velja tudi, da se je po razkritju dogodkov na lanski Škisovi tržnici in posledičnih zahtevah po spremembah delovanje ŠKISa vendarle vsaj malo spremenilo. Temu pritrdi tudi predsednica Kluba ptujskih študentov, ki pa si želi kaj več, kot le pravočasno pošiljanje gradiva.
Novo vodstvo ŠKISa se je moralo takoj po začetku mandata resno lotiti dela. Študentsko organiziranje so doletele večje spremembe delovanja, ki jih je povzročila sprememba Zakona o skupnosti študentov, o katerem smo že izčrpno poročali. Sprememb je deležno tudi financiranje Zveze ŠKIS. Ta je izgubila direktno financiranje s strani Študentske organizacije Slovenije. Problem so rešili s sprejetjem pravilnika, ki vse Študentske organizacije lokalnih skupnosti obvezuje k financiranju delovanja ŠKISa. Te bodo v prihodnje prejemale večjo vsoto denarja kot do sedaj, določen delež pa bodo nakazale na Zvezo ŠKIS. Ker je bilo tudi glede tega sklepa izraženo nestrinjanje s strani določenih klubov, vprašamo Lucijo Sevšek, kaj o tem menijo v vzhodnem delu Slovenije.
Sevšek tudi pove, da je bila sprememba financiranja Zveze ŠKIS izglasovana, še preden so bile dokončno predstavljene in potrjene smernice delovanja zveze. Kot predsednici študentskega kluba se ji zdi sporno predvsem to, da so torej svetniki potrdili, financiranje Zveze, za katero ne vedo, ali bo v prihodnje delovala na način, kot si ga želijo, ali ne. Pomembno je izpostaviti tudi, da odgovornost za razpolaganje s financami v študentskih klubih nosijo predsedniki, ki nimajo volilne pravice na sejah sveta Zveze ŠKIS in sveta ŠOLS. Situacijo kot predsednica študentskega kluba komentira Sevšek.
Delovanje Zveze ŠKIS se bo v prihodnje zagotovo srečevalo še z mnogimi izzivi. Želja po spremembah in aktivno sodelovanje v razpravah sta s strani predstavnikov klubov dobrodošli in ju v študentskem organiziranju primanjkuje. Angažiranost študentskih klubov iz vzhodne Slovenije je zato zagotovo pozitivna. Prestrukturiranje delovanja Zveze ŠKIS je prav tako sprememba, ki je dobrodošla, saj je videti, da se je njen prvotni namen večkrat zapostavljal. Da bi novemu vodstvu ŠKISa sodili, je zagotovo minilo premalo časa. Slabi trije meseci delovanja v zelo nehvaležnih okoliščinah sprememb pomembne zakonodaje in aktov so za to absolutno premalo. Če bo svoje vodstvene sposobnosti in znanje, ki ga je predsednik ŠKISa Zupančič kazal v preteklosti, znal ustrezno uporabiti, bo pokazal čas. Da pa bo Zveza ŠKIS sploh preživela, bo zagotovo potrebna enotnost velike večine študentskih klubov. Zaradi prazničnih dni žal nismo uspeli pridobiti izjav predstavnikov drugih študentskih klubov, ki so z delovanjem zveze bolj zadovoljni. Za to bo zagotovo priložnost v prihodnjih oddajah.
Oddajo je pripravil Klemen, brala je Nika, tehniciral je Jura.
Vir naslovne fotografije: Facebook stran Zveze ŠKIS
Dodaj komentar
Komentiraj