V zadnjem pregledu delovanja študentskih organizacij se bomo posvetili Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU. Naslednji ŠOUvizorji pa bodo bolj konkretno pod drobnogled vzeli posamezne aspekte delovanja študentskih organizacij.

Najprej na kratko poglejmo v zgodovino. ŠOU, kot ga poznamo danes, je bil vpisan v Register organizacijskih oblik ŠOS leta 1990, pred tem pa so že nekaj desetletij kot del Zveze skupnosti študentov Slovenije pripravljali različne dejavnosti za študente. ŠOU ima kar šest zavodov, in sicer so to: Zavod Radio Študent, Zavod Kersnikova, ŠOU šport, Zavod za izobraževanje, krajše ŠOLT, Študentska svetovalnica in Socialni inkubator Študentski kampus. V preteklosti pa so bili del ŠOU-a tudi Zavod Šouhostel, Zavod za razvoj mladinskega turizma ŠOU, Zavod za študentske kulturne dejavnosti ŠOU, Zavod študentski servis, Kiberpipa, bar Metropol in Študentska založba. Slednja se sedaj imenuje Beletrina, letos pa so ji namenili tudi nekaj denarja in jo še vedno uvrščajo v tako imenovano družino ŠOU.

Stalne dejavnosti, s katerimi se ŠOU hvali na spletni strani, so študentska prehrana, časnik Tribuna, Dijaška skupnost Ljubljana, komunikacijsko-informacijski servis ŠOU v Ljubljani, civilnodružbena inciativa, društveno stičišče SKTIKS. Če ste mislili, da je naštevanja konec, naj vas razočaram, saj pod ŠOU spadajo tudi Fundacija Študentski tolar in dva pevska zbora – Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt. O tradicionalnih dogodkih, ki jih ŠOU pripravlja že več let, smo se pogovarjali tudi z zdajšnjim predsednikom ŠOU Klemnom Peranom. Izpostavil je Marihuana Marš, mesec kulture in sprejem brucev, a je poudaril, da je sam veliko bolj naklonjen novim in inovativnim projektom. O tem, kakšna je obiskanost dogodkov, ki jih pripravlja ŠOU, nam več pove Klemen Peran.

IZJAVA

ŠOU je letos od države dobil koncesijske dajatve v višini 3 milijone in 250 tisoč evrov, skupaj z vsemi ostalimi dohodki tako letos razpolaga s približno štirimi milijoni in pol. Zanimalo nas je, kam gre ta denar, odgovarja Peran.

IZJAVA

Veliko študentskega denarja pa je in bo še šlo v Študentski kampus. Naj na kratko povzamemo članek portala Podčrto. ŠOU je za prostore kampusa odštel 1,2 milijona evrov. Prvo leto je ŠOU za obnovo plačal še 300 tisoč evrov, lansko leto pa je skupaj z odplačilom dela posojila vložil v kampus še 450 tisočakov. Zaskrbljujoči pa niso samo zneski, ki so bili namenjeni za vzpostavitev in obnovo kampusa, ampak tudi tisti, ki gredo za plače zaposlenih. Slednji so stari znanci študentske politike, saj so vseh pet razpoložljivih delovnih mest zasedli nekdanji funkcionarji ljubljanske in slovenske študentske organizacije. Javnosti so že nekaj časa znane tudi plače vodilnih. Direktor Bojan Kurež vsak mesec dobi nekaj več kot dva tisoč evrov plače, prokurist kampusa Uroš Novak pa dobi le nekaj manj kot dva tisoč evrov. Tudi samo delovanje Študentskega kampusa je drago, lani so mu namenili 195 tisoč evrov. Predsednika Perana smo vprašali, ali so se te investicije splačale in ali študentje obiskujejo kampus.

IZJAVA

Ne samo da se v Študentskem kampusu očitno vedno nekaj dogaja, kaže, da se nam obetajo tudi nemainstreamovske vsebine. Glede na zgodovino spornega dogajanja na ŠOU temu težko verjamemo, a vendar se začetni optimizem in zagnanost novega predsednika po dobri četrtini mandata še nista polegla. Bivši kolegi so mu pustili organizacijo, ki je na zelo slabem glasu zaradi spornega razpolaganja s sredstvi. Ta so razmetavali tako za različne investicije kot za svetovanja. Predsednika Perana smo vprašali, kako se je soočil s tem.

IZJAVA

V prihodnje se na ŠOU torej obeta več raznolikih vsebin, komunikacija in boljši ugled, ne načrtujejo pa večjih investicij. Peran je mnenja, da je bil Študentski kampus veliko finančno breme, zaradi katerega so morali črtati pri drugih načrtih. Velike projekte pa želijo ustvarjati po željah študentov in študentk.

 Več nemainstreamovske vsebine si želi Amadeja.