Izjava

Pravkar ste slišali kompilacijo izjav, izrečenih ob komentiranju proračunov in rebalansov proračunov ŠOU med letoma 2013 in 2021. Ko poslanci in poslanke Študentskega zbora, predsednik ter direktor ŠOU govorijo o finančni krizi in zmanjševanju sredstev, večinoma govorijo o upadanju prihodkov iz koncesijskih dajatev od študentskega dela. Gre za približno 3,8-odstotni delež plačila za vsako opravljeno študentsko delo, ki je namenjen za delovanje Študentske organizacije Slovenije - ta pa določen delež vseh sredstev nameni za delovanje študentskih organizacij univerz. V letih, ko je prihodkov od koncesijskih sredstev manj, se študentske organizacije načeloma soočajo z zmanjšanjem sredstev, posledično pa z manjšim letnim proračunom. S to situacijo se vodstvo ŠOU in Študentski zbor soočata tudi letos, ko se je zaradi pandemije covida-19 zmanjšala ponudba študentskih del.

Odzivi na upad prihodkov ŠOU iz koncesijskih dajatev so si bili v času mandata direktorja Andreja Klasinca na las podobni. Po eni strani je bil upad prihodkov prikazan kot preprosto dejstvo, na katerega ŠOU nima nobenega vpliva, po drugi strani pa je bilo zmanjšanje sredstev uporabljeno kot argument za privatizacijo nepremičnin in nekaterih ključnih zavodov ŠOU ter za zmanjšanje sredstev, namenjenih določenim zavodom in interesnim skupinam. Letošnje leto v tem kontekstu ni izjema. Prisluhnimo utemeljitvi privatizacije in zmanjševanja sredstev zavodom ŠOU, ki jo poda Klemen Petek. 

Izjava

V Petkovi izjavi preseča trditev, da so dajatve leta 2010 znašale sedem milijonov evrov in pol. Ta izjava ne drži, kar je razvidno že s samega grafa, ki ga je Petek na seji predstavljal. Z njega smo lahko razbrali točen znesek koncesijskih dajatev iz leta 2010, ki je znašal približno štiri milijone evrov in pol. Ostala sredstva tistega leta so prihajala iz drugih naslovov, na primer iz prihodkov od študentske prehrane, od najemnin in prenosa presežkov iz leta 2009. Petkova primerjava z letom 2010 je torej zavajajoča v dveh ozirih. Prvič v tem, da Petkova predstavitev daje vtis, da so koncesijska sredstva pravzaprav edina sredstva ŠOU. In drugič v tem, da Petek ne razloži, kaj so druga sredstva, ki tvorijo del proračuna, in od kod prihajajo. 

Proračun leta 2010, s katerim Petek podkrepi argumentacijo za krčenje sredstev in privatizacijo, tako kaže v obratno smer. V njem je namreč jasno razvidna strategija, s katero ob zmanjšanju prihodkov od koncesijskih dajatev v proračun prenesemo druga sredstva. Posebnost proračuna 2010 je namreč v tem, da je približno milijon evrov in pol predstavljal prenos presežka iz leta 2009, s čimer so zapolnili finančno luknjo, ki bi jo povzročil upad prihodkov iz koncesijskih dajatev. V nadaljevanju bomo poskusili pojasniti dinamiko med proračunom in sredstvi ŠOU. 

Razlikovati moramo med premoženjem, se pravi vsemi sredstvi, ki jih ima ŠOU, in proračunom ŠOU, v katerem so predvidena denarna sredstva, ki jih bo ŠOU potreboval za delovanje v enem poslovnem letu. Direktor Andrej Klasinc premoženje, ki ga predstavljajo denarna sredstva, včasih imenuje s termini, kot so rezervni sklad, finančne rezerve in celo »izvenproračunske rezerve«. Ti termini so po zagotovilih samega direktorja napačni oziroma zavajajoči, saj poseben sklad ŠOU, ki bi bil namenjen izključno rezervam, ne obstaja. Ko torej govorimo o denarnih rezervah, s tem označujemo presežek prihodkov iz preteklih let, na primer od prodaje nepremičnin, ki je ostal nerazporejen. 

Namen teh nerazporejenih sredstev ŠOU večinoma uporablja za pokrivanje izgub, ki čez leto nastanejo v proračunu. A če je nerazporejenih sredstev dovolj, se lahko ta prenesejo tudi v letni proračun. O možnostih prenosa nerazporejenih sredstev v proračun smo povprašali direktorja Andreja Klasinca. Citiramo:

»Sredstva nerazporejenih prihodkov nad prihodki se lahko prenesejo v proračun samo s sklepom predsedstva v primeru izkazane izgube preteklega leta. Druga možnost prenosa v proračun je samo s prodajo nepremičnine, pa še to samo v primeru, da je tržna cena prodane nepremičnine višja od knjigovodske. Prodaja nepremičnine lahko prinese tudi izgubo, ki se mora pokriti iz tekočih prihodkov. Pravilno pa je, da je tekoči letni finančni načrt uravnotežen glede na načrtovane in predvsem dejanske prihodke ŠOU v Ljubljani in ne, da je načrtovan z letno izgubo.«

Do spremembe v strukturi premoženja ŠOU, pa tudi do povečanja prihodkov je denimo prišlo ob prodaji prostorov na Kersnikovi 4, ki se je zgodila leta 2019. ŠOU je takrat svoj del nepremičnine prodal podjetju Gast Gostinstvo za 1.251.000 evrov. V nadaljevanju bomo poskusili prikazati, kako je prodaja vplivala na proračun in na »zaklad ŠOU«. Preoblikovanje sredstev je Klasinc poslancem Študentskega zbora pojasnil takole:

Izjava

Stanje glede zaklada je trenutno sicer takšno: del prihodkov od prodaje je bil po besedah ŠOU namenjen za kritje razlike med višino prihodkov, ki je bila predvidena v proračunu za leto 2019, in višino dejanskih prihodkov, ki jih je ŠOU v letu 2019 prejela. Izplačila po ZUJF so bila namreč za 284.000 evrov manjša od predvidenih, ostali prihodki, se pravi prihodki od trženja in najemnin, pa so bili glede na pričakovane prihodke za okoli 57 tisoč evrov manjši.

Hkrati so bili leta 2019 tudi odhodki večji, kot jih je predvideval proračun. Ob zaključku poslovnega leta je bila postavka za pravno svetovanje študentskim organom na primer prekoračena za približno 16.600 evrov. Predsedstvo je za svoje delovanje porabilo okoli 42.400 evrov več, kot je bilo predvideno v proračunu. Odhodki skupnih služb, se pravi odhodki za zaposlene, vzdrževanje in materialne stroške, pa so proračunsko postavko denimo presegli za približno 48.600 evrov.

Po tem, ko se je približno 800 tisoč evrov, ki jih je ŠOU dobil od prodaje svojih prostorov na Kersnikovi 4, zabeležilo med poslovne prihodke za leto 2019, je ŠOU tisto leto kljub napačno ocenjenim postavkam v proračunu posloval uspešno, in sicer s presežkom prihodkov nad odhodki v višini slabih 400 tisoč evrov. Na podoben način naj bi bila glede na odgovor, ki smo ga prejeli od ŠOU, porabljena tudi preostala sredstva od prodaje. Del kupnine, ki torej ni bil namenjen kritju opisanega presežka odhodkov v letu 2019, je po besedah ŠOU zabeležen kot nerazporejeni presežek prihodkov in naj bi ga bilo mogoče uporabljati za pokrivanje izgub v prihodnjih letih, če tako s sklepom določi predsedstvo ŠOU.

Eden izmed načinov, kako je mogoče porabljati sredstva ŠOU, ki niso predvidena v proračunu, je torej tudi prekoračitev višine posameznih postavk. Pri tem je treba dodati, da bi moral Študentski zbor, če čez leto pride do več kot 15-odstotnega odstopanja med predvidenimi in dejanskimi prihodki ali odhodki v kateri koli smeri, sprejeti rebalans proračuna. To pravilo pa ne zajema prihodkov od prodaje nepremičnine, ki v proračunu niso upoštevani.

Na seji Študentskega zbora, na kateri je Klasinc poslancem pojasnjeval, kako bi bilo najbolj smiselno uporabiti sredstva od prodaje, je direktor sicer omenil tudi financiranje projektov zunaj proračunskih sredstev.

Izjava

V »zaklad ŠOU« bi bilo po besedah direktorja torej mogoče poseči kvečjemu za financiranje projektov, ki niso predvideni v proračunu. Ali ne bi bilo smiselno teh sredstev nameniti recimo ohranitvi članic družine ŠOU, ki so v statutu organizacije opredeljene kot pravne osebe, ključnega pomena za uresničevanje poslanstva ŠOU? S ŠOU so nam odgovorili, citiramo: »[T]a sredstva [se] lahko uporabijo za pokrivanje izgub oziroma presežka odhodkov nad prihodki, po sklepu predsedstva. Vsa projektna sredstva ŠOU v Ljubljani pa so določena s sprejetim Finančnim načrtom ŠOU v Ljubljani in njemu podrejenimi akti, o katerih odločata predvsem Študentski zbor ŠOU v Ljubljani in Predsedstvo ŠOU v Ljubljani, s tem, ko na primer odpirajo projekte in z vsemi drugimi sklepi,« konec citata. Predsedstvo naj bi ob začetku določenega projekta torej določilo tudi, iz katere proračunske postavke se bo financiral. Če pride do prekoračitve višine sredstev, ki so predvidena za odhodke v okviru proračunskih postavk, pa se presežek odhodkov načeloma lahko krije tudi iz »zaklada ŠOU«.

Ob prvem branju drugega letošnjega predloga finančnega načrta ŠOU je bilo mogoče opaziti, da so posamezne proračunske postavke precej nerazdelane. Sredstva za pravno svetovanje so letos na primer zajeta v postavki »drugi odhodki« in niso posebej opredeljena. Če bo znesek na posameznih stroškovnih mestih prekoračen, bo tako precej težko ugotoviti, zaradi katerih dejavnosti je prišlo do prekoračitve. Tako ohlapno sestavljen finančni načrt je na eni strani pospremljen s povsem splošno vsebinsko obrazložitvijo posameznih postavk, v kateri premik omenjenih svetovalnih storitev recimo sploh ni omenjen. Po drugi strani pa poslancem niti še ni bilo pojasnjeno, kako so bila proračunska sredstva realizirana v letu 2020. V tem kontekstu se upravičeno vprašamo, kako dobro Študentski zbor sploh razume proračun, ki naj bi ga sprejel.