V šolah v Kanalski dolini na severozahodu Italije, ob tromeji z Avstrijo in Slovenijo, se bo v novembru kot del rednega učnega načrta začel izvajati pouk slovenščine, pa tudi furlanščine in nemščine. Kanalska dolina namreč ne spada pod območje, kjer je obvezno izobraževanje slovenske manjšine v slovenščini, kar pomeni, da je bilo učenje slovenskega jezika odvisno od samoorganiziranja šol in staršev. Slovenščina bo kot samostojni predmet uvedena v nekaterih oddelkih od vrtca do prvega razreda višje srednje šole. Jezik bodo učenci utrjevali še pri dveh izbranih predmetih, kjer bodo po italijanski razlagi snov ponovili še v slovenščini. Uvedba učenja slovenščine se je v Kanalski dolini poskusno začela že leta 2017, a je bila zaradi pomanjkanja kadra in financiranja neredna. Tokrat bo financiranje zagotovilo slovensko Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. 

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je opustilo idejo o uvedbi obveznega drugega tujega jezika v zadnjih treh razredih osnovne šole. Predlogu so nasprotovali predvsem ravnatelji z območij z madžarsko in italijansko manjšino, saj bi se tam otroci skupno učili kar štirih jezikov. Uvedba drugega tujega jezika bi predstavljala znatno večjo obremenitev za vse učence in še posebej vplivala tudi na otroke iz romskih družin, katerih materni jezik ni slovenščina, ter na priseljenske otroke. Profesorica in predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Klara Skubic Ermenc [skúbic erménc] meni, da bi se moralo – namesto dodajanja predmetov v učne načrte – večjo pozornost nameniti vzgojni vlogi šol in šole prenoviti v bolj solidarne, podporne in vključujoče skupnosti. 

Medicinska fakulteta v Ljubljani je 31. julija objavila javno naročilo za izbor izvajalca za izgradnjo novega kampusa medicinske fakultete na Vrazovem trgu, ki ga je zaključila brez izbire ponudnika. Do roka za oddajo ponudb so ponudbo namreč oddali trije ponudniki, katerih vrednost presega zagotovljena sredstva naročnika, zato v skladu z Zakonom o javnem naročanju ni dopustna. Projektu, ki naj bi bil dokončan do junija 2026, je sicer zagotovljena finančna podpora v višini 84,9 milijona evrov. Univerza bo v nadaljevanju izvedla konkurenčni postopek s pogajanji, na katera bo povabila vse ponudnike, ki so v predhodnem odprtem postopku izkazali, da izpolnjujejo pogoje za sodelovanje. 

Univerza v Ljubljani je pridobila akreditacijo študijskega programa tretje stopnje Umetnost. Štiriletni program bodo izvajale vse tri umetniške akademije, AGRFT, ALUO in AG, sodelovale pa bodo še Fakulteta za arhitekturo ter Naravoslovnotehniška in Biotehniška fakulteta. Nov program je sicer produkt zahtev in pogajanj, ki trajajo že več kot 10 let. Leta 2011 nacionalni program visokega šolstva sploh ni omenjal možnosti uvedbe doktorskega programa na področju umetnosti, na kar so takrat opozarjali predstavniki ljubljanske univerze in umetniških akademij. Kljub nacionalnem programu je bil leta 2016 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki je omogočil možnost pridobitve doktorata na področju umetnosti, sedaj pa bo s študijskim letom 2024/25 prvič omogočen vpis na štiriletni doktorski študij Umetnost.  

Poglejmo še v tujino. Študentje na Harvardu so v odprtem pismu izrazili podporo Palestini. V pismu so poudarili, da se napad v soboto 7. oktobra ni zgodil v vakuumu, in za napad obtožili izraelski apartheidski režim, ki že več kot dve desetletji sili Palestince v Gazi, da živijo v največjem zaporu na prostem. Pismo so po objavi številni obsodili, študentje, ki so pismo objavili, pa so postali tarča groženj in doxxinga, ki ga v slovenščini prevajamo kot osebnopodatkovno razkrivanje. Študentje univerz v Benetkah in Panami pa so zasedli tamkajšnji univerzi ter zahtevali, da študijske ustanove zavzamejo kritično stališče do genocida nad Palestinci in izraelskih napadov. Pozvali pa so tudi k večji preglednosti partnerstev univerz s podjetji, ki podpirajo vojno industrijo.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V petek, 10. 11., ob 20. uri študentsko društvo Iskra organizira filmski večer in razpravo v PLACu, kjer bo na ogled film Rani Radovi, ki govori o zgodbi mladih udeležencev študentskih demonstracij junija 1968 v Beogradu. 

V sredo bo ob 10. uri na Univerzi v Mariboru potekalo predavanje z naslovom Široke možnosti izobraževanja v naravi. Profesorica Ana Vovk, zaposlena na Filozofski fakulteti UM, bo spregovorila o konkretnih primerih in možnostih za pridobivanje kompetenc skozi življenje v naravi ter o samooskrbnem načinu življenja. Dogodek bo potekal preko spleta, prijavite se lahko preko Portala za usposabljanje kadrov UM.

V sredo, 8. novembra, bo med 12. in 16. uro na Medicinski fakulteti potekala 6. javna samoorganizirana menza. Organizatorji poslanski klub Glas, Možgan Medicinske fakultete ter društvo Iskra želijo dokazati, da za polnovredni in vključujoč obrok ni treba odšteti več kot pet evrov doplačila ob bonu. Kosilo bo zastonj, organizatorji pa prosijo, da pribor in krožnike prinesete sami. Če si želite organizaciji in kuhanju pridružiti, lahko Možganu Medicinske fakultete pišete na messenger ali e-naslov @email.  

V četrtek, 9. 11., se bo na Prešernovem trgu ob 17. uri odvil shod za Palestino, ki ga organizira Gibanje za pravice Palestincev. Na shodu bodo pozvali, da tudi Slovenija opozori na nevarnost in nesprejemljivost izvršitve genocida nad Palestinkami in Palestinci, se zavzame za takojšnje prenehanje napadov na Gazo ter Zahodni breg in v tej luči sprejme konkretne ukrepe proti Izraelu ter k temu pozove evropsko skupnost. 

V sklopu raziskave o študentski prehrani, ki nastaja v okviru magistrske naloge na programu Medijskih in komunikacijskih študij in Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede, bodo potekale fokusne skupine o sistemu študentske prehrane. V fokusnih skupinah bo eno do dve uri potekala razprava z drugimi študenti Univerze v Ljubljani, kjer boste lahko podelili svoje mnenje o študentskih bonih, ponudnikih študentske prehrane in iskali možne izboljšave obstoječega sistema. Skupine bodo potekale konec novembra ali v začetku decembra na Fakulteti za družbene vede. Vse, ki vas sodelovanje zanima, vabijo, da do 19. novembra izpolnite rekrutacijski vprašalnik, ki bo dostopen v spletni obliki oddaje. 

Med 17. in 19. novembrom bo na Filozofski fakulteti potekal študentski forum: Mikrofon podnebju. V središču letošnjega foruma o podnebni pravičnosti in globalnih spremembah bo voda. Spregovorilo se bo o ekstremnih vremenskih dogodkih, preskrbljenosti z vodo, migracijah, ki so posledica pomanjkanja vode, taljenju ledenikov in vplivih podnebnih sprememb na biodiverziteto vodnih okolij. Dogodek v okviru projekta CARE4CLIMATE je brezplačen, nanj pa se je treba do 10. novembra prijaviti na povezavi, ki je dostopna na spletni strani Filozofske fakultete.

V okviru Laboratorijev Transformatorjeve akademije gledališča zatiranih 2023 so na voljo 3 različne brezplačne delavnice. Prva delavnica Laboratorij joker2joker bo potekala med 16. ter 18. novembrom in je namenjena izkušenim izvajalkam in izvajalcem gledališča zatiranih, ki bodo nadgrajevali svoje znanje. Delavnica gledališke vaje za spodbujanje državljanstva, ki bo potekala 3. decembra, je namenjena spoznavanju gledaliških vaj za obravnavo vsebin aktivnega državljanstva in participacije v skupnosti. Tretja delavnica Nevidno gledališče pa bo potekala med 7. in 9. decembrom ter se bo osredotočala na uporabo javnega prostora za obravnavo družbenih problematik z gledališčem. Na delavnice se je treba predhodno prijaviti, več informacij o rokih prijave je dostopnih na facebook strani KUD TRANSFORMATOR. Rok za prijavo na prvo delavnico je 13. november. 

Do 15. novembra se lahko prijavite na cikel brezplačnih delavnic REZ!, v okviru katerih se bo skozi medij umetniškega videa obravnavalo pereče družbene problematike in probleme. Projekt udeležencem omogoča, da se spoznajo s celotnim procesom ustvarjanja družbeno angažiranega umetniškega videa. Prvo spoznavno srečanje bo potekalo 18. novembra ob 15. uri v Galeriji Škuc, drugo pa 25. novembra prav tako ob 15. uri. 

Vir slike: Artvee