Vlada je na četrtkovi seji sprejela novelo Zakona o osnovni šoli. Ena izmed sprememb je obvezno nacionalno preverjanje znanja v 3. razredu, pri katerem se bo preverjalo znanje iz slovenščine in matematike. Novela tudi sprošča možnost, da bi bil rezultat na NPZ-ju v 9. razredu eno izmed meril za vpis v srednje šole v primeru omejitve vpisa, a je za to treba spremeniti tudi zakonodajo o srednjih šolah. Prvi tuji jezik bo po noveli že v prvem razredu; prvošolčki se bodo lahko učili angleščine ali nemščine. Zaostrena so tudi pravila šolanja na domu, saj bodo po novem morali doma šolani učenci opravljati izpite iz vseh predmetov, če pa bodo pri preverjanju znanja neuspešni, se bo pravica do izobraževanja na domu omejila. Novela tudi spreminja koncept razširjenega programa v osnovnih šolah. Podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti ter pouk neobveznih izbirnih predmetov bodo namreč nadomestile vsebine s področja gibanja in zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenje učenja. Udeležba na razširjenem programu bo prostovoljna, šole pa bodo program lahko izvajale pred poukom ali po njem. 

Mestni svet Mestne občine Ljubljana bo na seji 18. decembra odločal o nameri reorganizacije vrtcev. Če bodo sklep potrdili, se bodo leta 2025 javni vrtci združili v nov zavod z imenom Center predšolske vzgoje in izobraževanja, pri čemer bi bili posamezni vrtci organizacijske enote novega zavoda. Ideja je, da bi ukrep optimiziral poslovanje vrtcev. V nove upravne prostore zavoda, ki bodo locirani v novogradnji Vrtca Galjevica, bodo naselili večino administrativnega kadra, strokovni in tehnični delavci pa ostajajo na trenutnih lokacijah, do odpuščanj v procesu naj ne bi prišlo. Po trenutnem načrtu naj bi nov zavod po sprejemu ustanovitvenega akta z dejavnostjo pričel 1. septembra 2024, ob sprejemu akta pa bi imenovali tudi vršilko dolžnosti direktorja, in sicer trenutno ravnateljico Vrtca Galjevica. Po tem pa bi 1. januarja 2025 zavodu pripojili še 23 javnih vrtcev. Občine morajo sicer eno leto pred nameravano statusno spremembo vrtca o tem obvestiti pristojno ministrstvo, na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa trdijo, da jim ljubljanska občina obvestila še ni poslala.  

Pedagoški inštitut je prejšnji teden objavil rezultate mednarodne raziskave o državljanski vzgoji in izobraževanju iz leta 2022, ki preverja državljansko vednost učencev 8. razreda. Rezultati so slovenske osmošolke in osmošolce uvrstili v mednarodno povprečje, a so pokazali, da se je državljanska vednost pri njih glede na leto 2016 poslabšala. Glede na leto 2016 sta padla tudi pripravljenost na državljansko angažiranje v prihodnosti in zaupanje v državne institucije. Narasel pa je delež učencev in učenk, ki se bojijo medvrstniškega nadlegovanja, nižje vrednotijo tudi svoje odnose z vrstniki in učitelji. Minister za izobraževanje Darjo Felda je padec dosežkov delno pripisal zaprtju šol v času epidemije, a obenem opozoril, da odnos mladih do družbenih vprašanj in demokratične participacije ni le stvar pouka. 

Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 je prejšnji teden organizirala javno predstavitev strokovnih stališč, z osrednjo temo pomanjkanja strokovnega kadra v vzgoji in izobraževanju. Po projekciji ministrstva za vzgojo in izobraževanje naj bi se v roku petih let upokojilo okoli 4.000 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, zaznavajo pa tudi porast odhajanja pedagoških diplomantov iz njihove stroke. Kot ukrep za izboljševanje stanja so razpisali dodatno štipendijo in uvedli pripravniško shemo, ki bo ob vstopu v poklic podaljšala obdobje, v katerem lahko oseba izpolni pogoje za zaposlitev, torej konča pedagoško-andragoško izobraževanje ali opravi strokovni izpit. 

Ne dvomimo, da lahko k zmanjševanju kadrovske luknje prispeva nov kompetenčni center za izobraževanje, ki so ga prejšnjo sredo odprli na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji v Mariboru. Smoter centra je ustvariti spodbudno okolje za razvoj kompetenc v vzgoji in izobraževanju, njegova specialiteta pa naj bi bila razvijanje sinergij med socialnimi in čustvenimi kompetencami ter pismenostjo na področju umetne inteligence, učitelji pa si bodo lahko izposodili humanoidnega robota, virtualna očala in hologram, da omenjene tehnologije uvedejo v svoj vzgojno-izobraževalni proces.

Organizacija DrogArt je ob svetovnem dnevu boja proti aidsu 1. decembra odprla Muzej spolno prenosljivih okužb. Muzej, konstruiran kot nočni klub, je namenjen ozaveščanju mladih o spolno prenosljivih okužbah in nujnosti zaščite pri vsakem spolnem odnosu, saj so v raziskavi iz leta 2019 ugotovili, da mladi dobro poznajo aids, manj pa simptome drugih spolno prenosljivih bolezni. Muzej lahko obiščete do 12. decembra.

Čez dve uri bo v avtonomnem prostoru K17 na Filozofski fakulteti potekalo odprtje razstave Nevidne resničnosti Arcaha, ki jo organizira Študentsko sociološko društvo Sociopatija. Razstava prikazuje fotografije beguncev iz Arcaha in protestov iz Jerevana, ki so potekali septembra letos. Ob razstavi si bo mogoče ogledati tudi dva kratka dokumentarna filma, ki predstavljata življenje in izzive Armencev iz Arcaha.

Ob 18.30 pa bo v Galeriji ŠKUC potekala okrogla miza z naslovom Kapital in reproduktivne pravice. Dogodek bo otvorila predstavitev raziskave Lilijane Burcar o zavajajočih političnih pristopih k preurejanju reproduktivnih pravic žensk, ki škodijo svobodnemu odločanju o rojstvu otrok. O problemih škodljivih politik in zakonov na področju reproduktivne avtonomije žensk v zahodnoevropskih kapitalističnih sistemih se bo z avtorico raziskave pa tudi s sociologinjo Maco Jogan ter psihologinjo Metko Mencin pogovarjala socialna pedagoginja Klara Otorepec. 

V torek se bo od pol enih do pol treh v veliki dvorani Ministrstva za kulturo odvijala razprava o rezultatih mednarodne raziskave PISA iz leta 2022, ki preverja bralno, matematično in naravoslovno pismenost petnajstletnikov. Rezultati raziskave, ki jo koordinira Pedagoški inštitut, bodo predhodno medijem predstavljeni na novinarski konferenci ob enajstih. Udeležba na razpravi bo mogoča tudi na platformi Zoom, povezavo do nje pa najdete na spletni strani Pedagoškega inštituta. 

Isti dan ob 17h bo v Anselmi šiviljska delavnica v okviru projekta Nadreciklaža, na kateri vas bodo naučili, kako iz starih srajc narediti novo torbico. Udeležba je brezplačna, a se je treba prijaviti, saj imajo le 6 prostih mest. Ob 19. uri v sredo pa bo v prostoru K17 na Filozofski fakulteti predavatelj Rajko Muršič na predavanju Recikliranje v krožnosti človeškega obstoja govoril o primerih reciklaže izven področja odpadkov, na katere je naletel v svojem raziskovalnem delu, in praktičnih vidikih recikliranja danes.

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete prav tako v torek ob šestih popoldan prireja drugo predavanje o zgodovinskih, ideoloških, političnih, ekonomskih in vsakdanjih vidikih življenja v Izraelu in Palestini, naslovljeno Genocid v Palestini 2: Teorija in praksa sionizma. Dogodek bo potekal v predavalnici P3. Oddelek za slavistiko pa ob sedmih zvečer v Slovanski knjižnici organizira ogled slovaškega filma Črta, kriminalke o tihotapcih cigaret čez slovaško-ukrajinsko mejo. 

Za tem se bo ob sedmih v Vurnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo odvila okrogla miza Mesto za vse?. Izhodišče razprave bo vprašanje, kako graditi mesto za potrebe prebivalcev in omogočiti gradnjo solidarnih skupnosti v urbanih središčih, govor bo tudi o procesih segregacije in gentrifikacije mesta. Teoretski del bo podkrepljen s primerom zemljišča ob Stolpniški, na ogled bo tudi razstava Kaj bomo s Stolpniško.

Slovensko sociološko društvo v sredo ob 18. uri vabi v bar Pritličje na pogovor ob knjigi Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti avtorice Vlade Kotnik. Pogovor bosta vodila profesor Roman Kuhar in docentka Nina Perger.

V četrtek bo ob 17.30 na Inštitutu za novejšo zgodovino  potekal pogovor o knjigi Socializam na kućnom pragu, v kateri avtor Igor Duda preučuje samoupravljanje na primeru krajevnih skupnosti v Jugoslaviji. Potekal bo v slovenščini in hrvaščini.

V četrtek ob šestih popoldan pa bo na Fakulteti za računalništvo in informatiko v sklopu Alumniteke potekal še pogovor Srečanje jezika in tehnologije. Tema bodo strategije, ki prispevajo oziroma bodo prispevale k temu, da bo slovenski jezik v digitalnem okolju enakovreden drugim jezikom. Udeležba je brezplačna, prijave pa zbirajo na spletni strani Univerze v Ljubljani. 

Novičke in dogodke sta poiskali Karin in vajenka Meta.