V sklopu Meseca kULture in umetnosti 2023 bo za vse študente Univerze v Ljubljani do konca marca obisk galerije Cukrarna brezplačen.

Zavod MEPI že drugič organizira usposabljanje študentov za prostovoljstvo na področju duševnega zdravja. Delavnice, na katerih se boste naučili prepoznati duševne stiske in motnje, se bodo začele v torek, 7. marca, trajale pa bodo dva tedna. Po končanem usposabljanju boste lahko sodelovali na delavnicah o duševnem zdravju na osnovnih in srednjih šolah. Več informacij in prijavnico, saj so mesta omejena, lahko najdete na spletnem portalu Mlad.si.  

Če sta vas plesanje in skakanje v nočnih klubih začela dolgočasiti, vas v torek, 7. marca, v menzi Rožna Kuh’na ob osmih zvečer vabimo na plesne vaje. Plesalo se bo angleški in dunajski valček, čačača, tango, sambo in druge standardne plese. Pridobljeno znanje boste lahko potem uporabili na Spomladanskem univerzitetnem plesu, ki bo potekal en teden kasneje, prav tako v Rožni Kuh’ni. Na plesne vaje se lahko prijavite na portalu POPR . 

Na Fakulteti za družbene vede bo v torek, 7. marca, ob 16.00 v predavalnici FDV-6 potekala okrogla miza na temo odpadne hrane. Govor bo o zavednem potrošništvu, lokalni pridelavi, certifikatih hrane in načinih za reševanje problema odpadne hrane. Dogodek organizira Fokus, društvo za sonaraven razvoj, vodila pa ga bo članica društva, Živa Kavka Gobba. 

V sredo, 8. marca, ob 17. uri bo na Fakulteti za socialno delo potekala alumniteka z naslovom Odtenki življenja: kakšne izzive prinaša dolgoživost? O staranju in kakovostnem preživljanju zrelih let se bodo pogovarjale tri alumne Univerze v Ljubljani, dogodke pa bo vodila Renata Dacinger [dAcinger]. Več informacij in obrazec za prijavo lahko prejmete na spletni strani UL.

Za ljubitelje najvišje oblike umetnosti igranja bo v sredo, 8. marca, potekal prvi tekmovalni večer Medfakultetnega impro prvenstva 2023. Na prvenstvu se bodo v improvizaciji pomerile ekipe posameznih fakultet ljubljanske in mariborske univerze. Dogodek bo v Knjižnici Otona Župančiča potekal tri srede zapored ob pol osmih zvečer, več informacij lahko dobite na Facebook strani resorja za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani.

Na letošnji mednarodni dan žensk, 8. marca, se bo na Kongresnem trgu ob 16. uri odvil protest proti patriarhatu in za enakopravnost žensk. Organizatorke Delovnega odbora za feminizem pri Društvu Iskra so zapisale: »Na protestu bomo zahtevale, da se s patriarhatom soočimo, od pristojnih institucij bomo zahtevale ukrepe, od družbe pa, da spolnega nasilja ne tolerira več.«

Na dan žena se bodo začeli tudi dnevi enakosti spolov na Filozofski fakulteti. Otvoritveni dogodek bo v Modri sobi potekal ob 11. uri, pogovor pa bo tekel o uveljavljanju načrtov enakosti spolov v akademskem okolju. Na dogodku bodo sodelovale predstavnice slovenskih znanstvenih in akademskih organizacij ter fakultet, njihova iztočnica pa bo knjiga Samoumevnosti in nelagodja: sistemsko urejanje enakosti spolov v akademskem polju.

Prejšnji teden se je začel tudi 24. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. V okviru tega se bo 9. marca ob 18. uri na Metelkovi odvil pogovor ob izidu slovenskega prevoda knjige Feminizem je za vsakogar ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke bell hooks [bel huks]. Na festivalu se bodo posvetile prevajalkam in njihovim izzivom pri prevajanju feministične strokovne literature. V pogovoru bosta tako sodelovali dr. Ana Makuc, pesnica in prevajalka, ki je prevedla knjižico Feminizem je za vsakogar, in Mojca Dobnikar, lektorica in prevajalka.

Za konec tedna bo v petek, v modri predavalnici na Pravni fakulteti, potekal osrednji dogodek projekta univerzitetne zveze EUTOPIA, učne skupnosti na področju pravne zgodovine. Dogodek bo potekal v obliki študentske konference, letošnja krovna tema, ki se ji bodo posvetili, pa so delovne migracije v pravni zgodovini. 

--

Akademskih 15

8.3.

Parlamentarni odbor za izobraževanje je sprejel novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Če bo novela v državnem zboru sprejeta, se bo skupini raziskovalcev, financiranih iz tržnih in evropskih projektov, pri prejemanju višjih plač priključila še nova skupina tako imenovanih »posebnih projektov nacionalnega značaja«. Ti naj bi bili financirani iz državnega proračuna, v zakonu pa niso opredeljeni. Po spremembi bi oboji prejemali do dvakratnika osnovne plače najvišjega plačnega razreda, v katerega so uvrščeni, oziroma plačo, višjo za do 10 plačnih razredov. Pri visokošolskem sindikatu izpostavljajo, da bodo z ustanovitvijo posebnih projektov zaobšli evropsko uredbo, ki sicer izrecno določa, da plače za delo v evropskih projektih ne smejo presegati plač osebja v nacionalnih projektih. Opozarjajo, da se bo po spremembi zaradi različnih virov financiranja »lahko plača dveh raziskovalcev z enakim nazivom, ki v isti pisarni opravljata enako delo ali raziskujeta v istem laboratoriju, razlikovala za faktor 3«. Obsojajo tudi sprejemanje novele po skrajšanem postopku in menijo, da sprememba le zaostruje plačna nesorazmerja, ki naj bi jih vlada želela odpraviti.