Oskrbovana Evropa

Oskrbovana Evropa

Oddaja
7. 6. 2018 - 12.00

V današnji oddaji, ki je del oddaj v sklopu projekta DEEP - delovanje evropskega parlamenta, bomo govorili o projektih na področju družbenih ved, ki jih finančno podpira Evropska unija. Slednjih je kar nekaj, mi se bomo osredotočili na dva slovenska projekta, ki se nam zdita ne samo izrazito zanimiva, pač pa sta tudi izredno aktualna in med seboj na nek način povezana. Govorili bomo o projektu Inovativne šolske izobraževalne metodologije in orodja za zagotavljanje socialne vključenosti mladih oskrbovalcev in o projektu In search of freedom 1968-2018.

Zakaj pisati o dotičnih projektih? Evropska unija se že dalj časa posveča podpori raziskovalcem in raziskovalnim študijam. Že pred časom so naši gostujoči komentatorji omenjali, kako Evropa poizkuša - za zdaj sicer še neuspešno - znanost rešiti primeža znanstvenega založništva. Poleg zakonodajnih sprememb Evropska unija znanost podpira tudi finančno. Raziskovalne dejavnosti financirajo mnogi skladi, najbolj znan je morda Horizont 2020, projekt Evropske komisije, ki je začrtan med letoma 2014 in 2020, znaša pa skupaj 80 milijard evrov projektnih sredstev. Bolj znani pa so med drugim denimo projekt Erazmus+ [erazmus plus] ali pa projekt Evropa za državljane.

Inovativne šolske izobraževalne metodologije in orodja za zagotavljanje socialne vključenosti mladih oskrbovalcev je naslov projekta, ki ga s partnerskimi institucijami iz Švedske, Italije, Portugalske in Belgije izvajajo na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Glavna tema projekta so mladi, ki morajo poleg svoje izobrazbe skrbeti tudi za kakšnega družinskega člana. Govorili smo s Karino Sirk, ki nam je predstavila omenjeni projekt.

Prva stvar, ki nas je zanimala, je malo podrobnejša predstavitev projekta.

Izjava

 

Zanimalo nas je tudi, kako inštitucije sploh pridobijo evropska sredstva, kakšen postopek jih čaka.

Izjava

 

Projekt vključuje partnerje iz več držav članic Evropske unije. Kako izgleda koordinacija takšnega projekta?

Izjava

 

Glede na to, da gre pri projektih, kot je Horizont 2020, za astronomske vsote denarja, nas je v nadaljevanju zanimalo, kako Evropska unija skrbi, da se sredstva porabijo namensko.

Izjava

 

Poleg omenjenega projekta so nosilci uspešno prijavili še en projekt, ki se imenuje MeWe –Psihološka podpora za spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja med mladimi oskrbovalci v Evropi. Za zaključek smo sogovorko vprašali, kakšne bodo realne, aplikativne posledice obeh projektov.

Izjava

 

Pred nadaljevanjem krajši glasbeni premor. Komad Shrooms s prvenca ljubljanske zasedbe In the Attic.

 

Glasbeni premor

 

In search of freedom 1968-2018 je projekt, ki ga izvaja založba Beletrina v sodelovanju z ljubljanskim Inštitutom novejše zgodovine, poljsko organizacijo The history meeting time in z organizacijo The European Observatory on memories - krajše EUROM -, ki deluje na Univerzi v Barceloni. Projekt se ukvarja z analizo maja 1968, o katerem smo tudi na Radiu Študent že veliko pisali. Pomnimo: Evropa - skupaj s preostankom sveta - je po drugi svetovni vojni doživljala velike spremembe, do katerih so se konec šestdesetih kritično opredelili študentje, ki so svoje nestrinjanje izražali skozi proteste.

O projektu smo govorili z Miljano Cunta z založbe Beletrina, ki nam je povedala nekaj več o dotičnem projektu ter infrastrukturi za njim. Za začetek nam je opisala, kaj vse projekt In search of freedom 1968-2018 sploh vključuje:

Izjava

 

V nadaljevanju nas je zanimalo, kako poteka sodelovanje med partnerji, ki ne samo da prihajajo iz različnih držav, pač pa se med seboj razlikujejo: v projektu skupaj sodelujejo založba, inštitut, univerza in tako naprej.

Izjava

 

Mnoge kritike dela Evropske unije izpostavljajo predvsem veliko stopnjo birokracije in tehnokratskega aparata. Zanimalo nas je, kako je s tem pri projektih.

Izjava

 

Za zaključek pogovora nas je zanimalo, kaj si lahko državljani Evropske unije obetamo od projektov kot je In search of freedom 1968-2018.

Izjava

 

Če potegnemo črto - evropski projekti so dejstvo. Količina denarja v njih je vedno večja in podpirajo zelo široko polje različnih tem in področij - od mladih, ki skrbijo za betežne družinske člane, do teoretske razprave o pomenu maja ‘68. Koordinacija in sodelovanje mednarodnih institucij skupaj z organizacijskimi težavami zagotovo prinese tudi dobre stvari: izmenjavo znanja, izkušenj in tako dalje.

Še vedno pa lahko sklepamo, da reči še niso popolne. Očitno je pri projektih še vedno zelo pomembna birokratska plat, kar lahko mnogim institucijam predstavlja oviro, čeprav so projekti vsebinsko zelo kvalitetni. Predvidevamo, da bi bilo zaželjeno, če se v sklopu priprav na nove projekte v institucijah Evropske unije sproži diskusija o problemu birokracije in potencialnih rešitvah. Vseeno pa - če si drznemo sklepati po slišanem - lahko z gotovostjo trdimo, da je financiranje družboslovnih projektov zelo pomembno, pa najsi gre za projekt, ki stremi k pomoči določenemu delu družbe, ali pa projekt, ki razpihuje prah z zgodovine. Taki projekti lahko predstavljajo po eni strani konkretne zakonodajne rešitve, po drugi pa lahko pomagajo pri kulturni vzgoji družbe, ki bo tako lahko iskala nove rešitve za stare probleme.

 

 

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

upam da dovolj kritično!!!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness