Predrage poslušalke, dragi poslušalci, pozdravljeni v zadnjem letošnjem Unikompleksu. Morda se nekatere izmed vas iz časa osnovne šole spominjate vreščanja šolskega radia. Če vaš spomin nekoliko peša ali na vaši osnovni šoli ni bilo šolskega radia, nič ne de – o fenomenu šolskega radia bomo govorile v tej oddaji. Sprehodile se bomo skozi zgodovino do samih začetkov šolskega radia, nekaj besed namenile njegovemu razvoju in spremembam, na koncu pa še njegovi vlogi in organiziranosti v današnjem času. Zgodovino šolskega radia smo odkrivale s pomočjo Mateje Ribarič iz Slovenskega šolskega muzeja, za primer delovanja šolskega radia danes pa smo poklicale Aleksandro Kociper Vodeb iz Osnovne šole Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. 

Razvoj šolskega radia na Slovenskem in tudi drugod je tesno prepleten z razvojem radia kot novega medija v prvi polovici 20. stoletja. Kot prvi je na Slovenskem z oddajanjem začel Radio Ljubljana, predhodnik današnje Radiotelevizije Slovenija, in sicer septembra 1928. Snovalci programa radijskih oddaj so si kot pomembno nalogo, poleg širjenja narodne kulture, zastavili vzgojo in izobraževanje ljudstva. V ta namen so prirejali predavanja – na primer s področja kmetijstva, gospodinjstva, zdravstva pa tudi zemljepisa –, s katerimi so želeli izobraževati kar najširšo množico ljudi. Radio je v takšni obliki predstavljal nekakšno ljudsko univerzo. Kot pomembno dopolnilo takšnega poslanstva oziroma kot točno načrtovan sistem radijskega pouka je Radio Ljubljana ob svoji tretji obletnici delovanja, leta 1931, ustanovil šolski radio. Z njegovo ustanovitvijo so v Sloveniji sledili zgledu tujih držav, prvi je oddajal v Ameriki. Kdo pa je pri nas dal pobudo za ustanovitev šolskega radia in kdo je omogočal njegovo delovanje, pove Mateja Ribarič iz Slovenskega šolskega muzeja. 

Izjava

Z dovoljenjem Dravske banovine, nekdanje upravne enote Kraljevine Jugoslavije, je Prosvetna zveza v sodelovanju z Jugoslovanskim učiteljskim udruženjem leta 1931 v Ljubljani sestavila odbor za šolski radio. V odboru so bile zastopane različne ustanove, poleg Jugoslovanskega učiteljskega udruženja še razne srednje šole, meščanske šole, prosvetni in kmetijski oddelek Kraljeve banske uprave, higienski zavod, radijska oddajna postaja, Društvo »Prijateljev šolskega radia« ter tehnični radijski strokovnjak, ki ga je imenovala radijska postaja. V sklopu odbora so ustanovili tudi ožji odbor za pripravo programa šolskega radia. Pred začetkom oddajanja so priredili dva tečaja, na katerih so učitelje seznanjali z osnovami elektrotehnike in delovanjem radijskih aparatov ter predstavili organizacijo in značilnosti šolskega radia. Po urejenih formalnostih in pripravah je prva oddaja šolskega radia na spored Radia Ljubljana prišla novembra 1931, otvoritveno predavanje z naslovom Kaj bi rad povedal mladini pa je imel pisatelj Fran Saleški Finžgar. Pred tem so stekle tudi poskusne oddaje, prvi cikel štirih oddaj v oktobru je bil namenjen pravilni izgovarjavi slovenščine. 

Glavni pobudnik šolskega radia Niko Kuret je ustanovitev šolskega radia pospremil s prispevkom v glasilu Ilustrirani Slovenec. Zapisal je, da šolski radio predstavljajo oddaje, namenjene šolam in vršeče se v času šolskega pouka. Šole, ki morajo biti v fokusu oddaj, so bile po njegovem mnenju osnovne, meščanske, srednje, srednje strokovne in učiteljske šole. Oddaje šolskega radia naj bi nudile razredu tisto, kar bi učitelj med uro težko podal, in so kot take predstavljale pomembno oporo šolskemu pouku. To pa se je dalo doseči le tako, da so bile oddaje uvrščene v sistem pouka in so tvorile njegov tako imenovani organski del. O oblikah oddaj šolskega radia in o umeščenosti oddaj v šolski pouk ter o pogojih, ki so morali biti za to izpolnjeni, pove Mateja Ribarič.

Izjava

Ta je v drugem členu opredelil namen šolskega radia, to je širiti nacionalno in splošno vzgojo ter izobrazbo med šolsko mladino in odraslimi v duhu državnega in narodnega edinstva, verske strpnosti ter podpirati pouk in vzgojo naroda izven šole. Oddaje so bile po tem načelu razdeljene na vzgojna in izobraževalna predavanja. V izobraževalni del so sodile razne učne ure s področij, kot so jezikovni pouk, zemljepis, zgodovina in glasba, vzgojni del pa je posebno pozornost namenjal področjem higiene, zdravstva in športa. Kot primer navajamo tri oddaje iz decembra 1931: 11. decembra je potekalo predavanje z naslovom Značaj naše narodne pesmi, 15. decembra reportaža iz završniške elektrarne, 19. decembra pa predavanje o športni etiki z naslovom Nasprotnik. Šolski radio je oddajal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. 

Določanje programa je bilo na začetku v pristojnosti ožjega odbora, ki je odredil naslove in bistvo oddaj, potem pa so poiskali učitelja oziroma strokovnjaka, ki je za oddajo predelal in obdelal snov. Takšen sistem je odboru predstavljal nekaj težav, saj so za nekatere oddaje težko dobili primerne predavatelje. Zaradi tega so prešli na drug sistem, po katerem je odbor zgolj določil predmet in okvirno temo znotraj tega. To je kot razpis objavil v glasilu Učiteljski tovariš ter povabil predavatelje k sodelovanju. Tudi ta sistem se ni dobro obnesel, saj se je na razpis odzvalo majhno število učiteljev. Odbor je tako odločil, da se za posamezen predmet oblikujejo strokovni referenti, in sicer s področij materinščine, tujih jezikov, zgodovine, zemljepisa z domoznanstvom, naravoslovja, glasbe ter različnih prireditev. Strokovni referenti so bili učitelji ali profesorji določenega predmeta, za nalogo pa so imeli oblikovanje strokovnega sveta za določen predmet, ki je potem določal vsebino oddaj in predavatelje ter tako ustvarjal oddaje, naposled pa je te potrdil še odbor.

Po določitvi teme je sledila še izvedba. Šolski radio kot sistem oddaj, ki se predvajajo med poukom, je torej deloval v sklopu radijske postaje Radio Ljubljana. Tamkajšnji tehniki in drugi delavci, opremljeni z znanjem s področja radiofonije, so nudili tehnično oporo tudi pri oddajah šolskega radia. Kdo je še sodeloval pri izvedbi oddaj, pove Ribarič.

Izjava

Ustvarjalci in izvedbeniki oddaj so predstavljali zgolj eno plat kovanca oddaj šolskega radia. Druga se je vršila v samih razredih, kjer so se učitelji pred oddajami morali pripraviti in učence spodbuditi k poslušanju, po sami oddaji pa so z učenci in učenkami obnovili slišano. Kako je potekala priprava na poslušanje oddaje, nadaljuje Ribarič.

Izjava

Radijski sprejemniki so bili na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja precej dragi, zato si jih je lahko privoščilo le malo šol. V nekaterih primerih je radio k pouku prinesel kar kdo od zaposlenih na šoli. Statistika iz leta 1931 je pokazala, da je v Dravski banovini svoj radijski aparat imelo 27 osnovnih šol, 3 meščanske in 3 srednje šole, 51 upraviteljev osnovnih šol in 1 ravnatelj pa so za oddaje šolskega radia posodili svoj aparat. To je po takratnih izračunih pomenilo, da je na začetku vsako šolsko oddajo poslušalo okoli 2.000 učenk in učencev. Število poslušalk in poslušalcev je z leti naraščalo, četudi je kmalu po začetku delovanja šolskega radia prosvetno ministrstvo zaradi varčevanja izdalo prepoved nabave radijskih aparatov za šole. V šolskem letu 1938/1939 naj bi oddaje šolskega radia poslušalo že približno 11.000 šolarjev in šolark iz 112 šol. Zabeleženo je tudi število oddaj, ki so jih izvedli za učenke in učence: teh je bilo od leta 1931 do leta 1941 kar 631, kar pomeni 63 na leto. 

Oddajanje šolskega radia se aprila 1941 zaustavi zaradi začetka druge svetovne vojne. Ponovno začne šolski radio oddajati konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, v šolskem letu 1947/1948 pa se preimenuje v Radijsko šolo. Leta 1954 je bila ustanovljena tudi Komisija za Radijsko šolo pri Svetu za prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije, ki je sodelovala z Radiem Ljubljana pri oblikovanju programa. Komisijo so sestavljali člani različnih institucij in šol, na primer Mladinske knjige, Ekonomske srednje šole v Ljubljani, osnovnih šol Vrtača in Prule v Ljubljani in tako dalje. V letu 1972 je z namenom boljše priprave učiteljev na vključevanje programa radijske šole v učni proces začela izhajati še publikacija Radijska šola. V obliki učnega pripomočka oziroma s svojo vzgojno izobraževalno funkcijo je šolski radio oziroma radijska šola delovala do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Po letu 1990 začne šolski radio obstajati v čisto novi obliki, vsebini in namenu. Če je od tridesetih let prejšnjega stoletja predstavljal dopolnilo pouka, od devetdesetih let dalje na šolah, ki imajo možnost predvajanja, predstavlja krožek oziroma interesno dejavnost, pri kateri se učenci in učenke lahko spoznajo z osnovami radiofonije in novinarstva. Oddaje tako pod vodstvom mentorice oziroma mentorja pripravljajo učenke in učenci posamezne šole, torej ustvarjajo tisti, ki so prej v razredu zgolj poslušali oddaje in razpravljali o njih. Ni nujno, da vsebina dopolnjuje učno snov, in je načeloma tudi ne, temveč sega onkraj šolskih zidov. 

Izjava

Poslušali smo odsek oddaje Radia Franček, šolskega radia, ki oddaja na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Mentorico pri ustvarjanju oddaj, Aleksandro Kociper Vodeb, smo povprašali, koliko časa imajo na šoli radio, s kakšnim namenom so ga ustanovili ter kako je organizirano njihovo delo.

Izjava

Nadobudne novinarke in novinarje v radijskem krožku na začetku čaka uvajanje, na katerem se učijo spretnosti in veščin, ki jih morajo obvladati pri izvajanju oddaj. Kako uvajanje poteka in koliko časa traja, nadaljuje Kociper Vodeb.

Izjava

Kociper Vodeb je tudi dejala, da se krožka vsako leto udeležuje različno število učencev, povprečno pa krožek obiskuje 5 do 10 učenk in učencev. Vsebina, dolžina in količina oddaj, ki se oblikujejo v sklopu interesne dejavnosti, se seveda razlikujejo od šole do šole. Avtorica prispevka se spominja oddaj radia na svoji osnovni šoli, ko je po uvodnih novicah iz šole in po razglasitvi prejemnikov in prejemnic določenih tekmovanj sledila najbolj pričakovana rubrika z naslovom Skrivnosti šolskih hodnikov. V njej so učenke in učenci v razredih poslušali o mladostniških romancah oziroma kdo se s kom spogleduje. Nekatere šole imajo tudi bolj tematski program. Kakšna je vsebina oddaj Radia Franček, smo vprašali Kociper Vodeb. 

Izjava

Uradne statistike o tem, koliko šol ima danes šolski radio, žal ni. Če pa v spletnem iskalniku iščemo šolski radio, vidimo, da ta krožek obstaja oziroma je obstajal na več šolah, tako osnovnih kot tudi srednjih, širom celotne Slovenije. Četudi današnje vreščanje šolskega radia ne predstavlja več dopolnila pouka, pa krožek sodelujočim učenkam in učencem omogoča spoznavanje z novinarstvom in kreativnost, poslušalkam in poslušalcem pa poleg dohajanja šolskih novic nudi tudi vir zabave in sprostitve.

Vir naslovne fotografije