Študentarija na Švedskem in Radio AF

Oddaja
10. 11. 2022 - 12.00

Pozdravljeni v prvem jesenskem Unikompleksu. Avtorici oddaje sta se tokrat sprehodili po švedskem mestu Lund, zašli med študentarijo in obiskali študentski radio – Radio AF. V današnjem Unikompleksu bodo predstavljeni vtisi o življenju v Lundu in kakovosti študija skozi perspektivo švedske študentke in erasmus študenta. V nadaljevanju bosta predstavljena struktura študentskega organiziranja in delovanje študentskih organizacij. V sklepnem delu oddaje pa boste lahko prisluhnili pogovoru s sodelavko študentskega radia. 

Univerza v Lundu je bila ustanovljena leta 1666 in še danes velja za eno boljših univerz in raziskovalnih središč, svoje mesto pa ima tudi v enem večjih zgodovinskih muzejev v Lundu. Tam se lahko sprehodimo skozi čas in spoznamo tipičnega študenta, po letu 1880 tudi študentko univerze v Lundu. Kakšna pa je študentarija danes? Za začetek sva se pogovarjali z Anette Sturesson, sodelavko Radia AF in Timom Ratajcem, ki je Lund obiskal kot erasmus študent. O tem, kako je biti študentka v Lundu, pove Anette.

IZJAVA

Čeprav je mesto Lund znano kot študentsko, pa to ne pomeni, da je tudi dostopno, nadaljuje Anette.

IZJAVA

Najin drugi sogovornik – Tim Ratajc, nama je Lund predstavil skozi perspektivo erasmus študenta. Zanimalo naju je, kako svoj položaj dojemajo študentje v Lundu. 

IZJAVA

Razblinili smo torej pogosto predpostavko, da je študij na severu pravljica. Tim na kratko še o kakovosti študija. 

IZJAVA

Premikamo se k študentskemu organiziranju. Podobno kot v Sloveniji se tudi na Švedskem v grobem organizacija deli na študentske svete – student unions in študentske organizacije – student nations. Ob tem pa ima pomembno vlogo tudi Academic Society, krajše AF. Erica Wahlin, članica in organizatorka kosil pri student nationu Helsingkrona, razloži vlogo različnih delov študentskega organiziranja. 

IZJAVA

Nekakšno krovno organizacijo, ki je ni mogoče primerjati s slovensko različico, predstavlja Studentlund, ki včlanjenim ponuja dostop do študentskih ugodnosti. Za razliko od Študentske organizacije Slovenije se Studentlund ne financira s strani države, prav tako pa denarja na način, kot to počne ŠOS, ne deli ostalim organizacijam pod svojim dežnikom. O tem, kaj je Studentlund in kako se financira, povesta predstavnika Smålands nationa Adam Ståhl in Nikolay Gornov, ki sta odgovorna predvsem za pravne zadeve. 

IZJAVA

Dodata tudi, kako se financirajo ostale dejavnosti pod dežnikom Studentlunda.

IZJAVA

Najštevilčnejši del študentskega organiziranja predstavljajo študentske organizacije oziroma students nations.. Njihov nastanek v provinci Skåne, kjer se nahaja Lund, sega v čas ustanovitve univerze. Danes je omenjenih študentskih organizacij 13, vsem pa je skupno, da kot to zelo dobro počne naš ŠOU Ljubljana, skrbijo za zabaven del obštudijskega življenja. Vsakodnevno organizirajo različne dejavnosti, kot so kosila, malice, obiski pubov, športne aktivnosti, tradicionalna praznovanja in nočno življenje. Poleg tega pa nudijo tudi pomoč pri iskanju nastanitve. Nationi se sicer imenujejo po različnih švedskih mestih, delujejo pa na istem geografskem območju – torej v provinci Skåne. Razlikujejo se na podlagi vajba. Nekatere organizacije se predstavljajo kot domačne in udobne ter organizirajo večere družabnih iger, druge kot kulinarične in ponujajo različne kuharske tečaje, tretje pa kot žurerske. 

Erica, članica Helsingkrona nationa, ki prav tako deluje pod Studentlundom, pove, kaj je posebnega pri njeni organizaciji.

IZJAVA

Erica predstavi še eno najbolj znanih značilnosti Helsingkrone – nudenje študentskih nastanitev svojim članom.

IZJAVA

Zaradi velike količine dela so oddajanje nastanitev delno predali zunanjim izvajalcem. Poslušalcem, ki vsaj malo poznajo delovanje študentske organizacije pri nas, so se verjetno ob besedi »outsourcanje« sprožili alarmi. Prelaganje dela na zasebne zavode namreč pogosto pomeni tudi odvajanje večje količine javnega denarja, ki mu, ko se prenese na zasebni zavod, ne moremo več slediti. Zdi pa se, da v tem primeru ne gre za koruptivno dejanje, temveč bolj za to, da se študent ali študentka ob študiju težko ukvarja še z nepremičninami. 

IZJAVA

Problem, ki pesti tako slovenske kot švedske študente, pa so dolge čakalne vrste za poceni študentska stanovanja. Kako izbira stanovalcev in stanovalk poteka v student nationih, pove Erica.

IZJAVA

Slišali smo že, kako naj bi se okvirno financirale študentske organizacije in druga telesa študentskega organiziranja. Erica podrobneje o tem, kako se financira Helsingkrona. 

IZJAVA

Vodstvo Helsingkrone je sestavljeno iz kuratela – nekakšnega operativnega odbora iz vrst izvoljenih študentov in ekipe starejših študentov – seniors, ki predstavljajo nekakšno upravo. Vodstvo volijo na tako imenovanih nation meetings, ki jih lahko primerjamo s sejami študentskega zbora pri nas. Najvišji organ Helsingkrona nationa, kuratel, sestavljajo: kurator  – vodja organizacije oziroma nationa, finančni kurator, socialni kurator in notarka. Izvoljeni študentje svojo funkcijo opravljajo eno leto in zanjo prejemajo plačilo. Nadaljuje Erica.

IZJAVA

Erica pojasni vlogo skupine študentov, imenovane seniors.

IZJAVA

Vodstvo in ostale funkcionarje študentje in študentke, članice nationa, izvolijo. 

IZJAVA

Člani, članice in obiskovalci nationa pa največkrat pridejo v stik s formani. Ti so zadolženi za koordinacijo določenih interesnih področij – denimo za organizacijo kluba, kosil, brucovanj – skratka, aktivnosti v organizaciji nationa. Pri tem so predvsem odgovorni za zbiranje in koordinacijo prostovoljcev.

V sklepnem delu oddaje bomo obiskali Smålands nation in študentski radio – Radio AF.

Smålands nation ni del Studentlunda, ki deluje kot politično neopredeljena organizacija. Smålands namreč poleg žurov organizira tudi politične debate, feministične kave in se občasno opredeli do nekaterih aktualnih problemov. Kljub temu Smålands deluje na podoben princip, med švedsko študentarijo pa je dojet kot progresivnejši oziroma celo radikalen nation.

Koordinatorja Adam in Nikolay pojasnita, po čem se Smålands nation razlikuje od drugih organizacij. 

IZJAVA

Vodstvena struktura Smålandsa je podobna kot v drugih organizacijah.

IZJAVA

Smålands se je torej članstvu v Studentlundu odpovedal, ker stoji za svojimi stališči in ponuja drugačen, bolj odprt prostor.

IZJAVA

Kritična misel je med študentarijo v Lundu vendarle prisotna, reproducira pa se prav v študentskih prostorih, ki so dojeti kot radikalni oziroma politični. 

IZJAVA

Za konec se na kratko ustavimo še na obisku na študentskem radiu. Radio AF je začel oddajati 1. novembra 1982 z namenom izobraževanja o radijski produkciji in nudenja odprtega prostora za zbiranje študentov. Organizacijsko spada pod okrilje Studentlunda, natančneje pod Academic Society, financira pa se z različnimi sredstvi iz naslova države, občine, oglasov in študentske organizacije. 

Program, ki ga oddajajo prek spletne strani in je večinoma v švedskem jeziku, soustvarja 17 honorarnih sodelavcev in sodelavk ter redno zaposlen urednik. Za razliko od našega Radia Študent se delo ne deli nujno po redakcijah, vsebina pa ni nujno pretežno novinarske narave. To pomeni, da namesto informativno-raziskovalnih, komentatorskih in poglobljenih oddaj prevladuje predvsem zabavna vsebina. Anette, sodelavka radia, pove o svoji izkušnji in skupnosti. 

IZJAVA

Primarni cilj Radia AF je izobraževati in hkrati ponuditi prostor za zabavno ustvarjanje. Anette predstavi svoj radijski šov. 

IZJAVA

Zaključujemo s sprehodom po Lundu in se vračamo v mrzlo, megleno in študentsko neorganizirano Ljubljano. Vpogled v študentsko organiziranje v drugih državah nam lahko služi kot krajši pobeg iz realnosti ali kot priložnost, da lahko ponovno razmislimo o študentskemu organiziranju pri nas.

V študentski pravljici živi Dora, zapiske pa si dela Eva. Bral sem Muri, tehniciral je Toljo, lektoriral pa Aleš. 

FOTO GALERIJA

Glavna univerzitetna stavba

Knjižnica

Student nations

Radio AF

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness