Študentsko seksualno delo
»Hja, če nam pa nič drugega ne uspe, bomo pa odprli OnlyFans!.« Ta pogosto izrečena šala med študenti v sebi nosi več kot le humor, vse pogosteje odraža tudi realne razmere, v katerih se znajdejo nekateri mladi. Ne gre torej zgolj za še en izgovor za prelaganje študijskih obveznosti. Je konkreten odgovor na življenjske okoliščine, s katerimi se soočajo.
V današnjem Unikompleksu bomo obravnavale pojav seksualnega dela med slovenskimi študenti, predvsem v njegovi digitalni različici, torej preko spletnih platform, kar v Sloveniji predstavlja še precej neraziskano področje. V oddaji smo se spraševale, kako razširjena je ta praksa in kakšni so razlogi, da se študenti odločijo za opravljanje seksualnega dela. Pogledale smo tudi, kako seksualno delo doživljajo študenti, ki se z njim ukvarjajo, in ali se študentom to delo res splača? O teoriji in raziskavah seksualnega dela smo se pogovarjale z antropologinjo in sociologinjo Živo Gornik, pisno pa še z raziskovalko Lejo Markelj z Mirovnega inštituta ter sociologom Romanom Kuharjem. O prvoosebnih izkušnjah s spletnimi platformami pa smo se pogovarjale s študentko, ki na teh kreira vsebine.
Kaj sploh je seksualno delo? O tem smo povprašale Živo Gornik, magistrsko študentko etnologije in kulturne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti, ki se raziskovalno ukvarja s tematiko študentskega seksualnega dela. Seksualno delo vidi kot:
Seksualno delo zajema širok spekter različnih storitev, od fizičnih stikov v živo do vsebin in interakcij na daljavo, ki potekajo prek spletnih platform, kamer, sporočil ali drugih oblik digitalne tehnologije. Lahko gre za prodajo fotografij, video vsebin, plačljive zasebne pogovore ali vodenje naročniških profilov.
Z vidika zakonodaje samostojno opravljanje seksualnega dela v Sloveniji ni kaznivo. To pomeni, da posamezniki, ki to dejavnost opravljajo prostovoljno, niso kazensko preganjani. Prav tako kazenskega pregona niso deležne osebe, ki koristijo storitve seksualnih delavcev, če gre seveda za prostovoljno opravljanje storitev. Kljub temu pa zakonodaja določa nekatere oblike ravnanja, povezane s seksualnim delom, ki so kaznive in kot take predmet kazenskega pregona. Po sedmem členu Zakona o varstvu javnega reda in miru je namreč prepovedano javno in na vsiljiv način ponujati spolne storitve. Kazenski zakonik pa v 113. in 175. členu opredeljuje kazniva dejanja, povezana z izkoriščanjem. Z zaporno kaznijo se kaznuje tako zvodništvo kot trgovina z ljudmi. Prav tako je kazniva uporaba spolnih storitev, kadar stranka ve, da je oseba, ki jih ponuja, žrtev trgovine z ljudmi.
Večino oblik seksualnega dela v Sloveniji je mogoče opravljati pod pogoji, podobnimi drugim samostojnim dejavnostim, recimo z odprtjem statusa samostojnega podjetnika ali preko podjemnih pogodb. Kako pa je tukaj s študentskim delom? Ali bi lahko študenti seksualno delo opravljali tudi kar preko študentske napotnice? Odgovarja Gornik.
V praksi tovrstno delo večinoma poteka na črno. Mirovni inštitut je med letoma 2020 in 2024 izvedel raziskovalni projekt ORIS z naslovom O poklicnih tveganjih v seksualnem delu: Na presečiščih političnega okvirja in družbene stigme. V okviru zbiranja podatkov so med drugim izvedli anketo z več kot sto seksualnimi delavci in delavkami ter poglobljene fokusne skupine. Ugotovili so, da naj bi bilo kar dvainšestdeset odstotkov seksualnega dela neprijavljenega. Le okoli sedemnajst odstotkov oseb ima urejen status preko registriranega SP-ja. V praksi to pomeni, da registrirajo SP pod drugo dejavnostjo, recimo Dejavnost za nego telesa ali pa Produkcija filmov, videofilmov in televizijskih oddaj, v okviru tega pa potem izvajajo tudi seksualno delo.
Najpogostejša oblika seksualnega dela ostaja tako imenovana stanovanjska prostitucija. Ta zajema spolne storitve v živo, ki se opravljajo v zasebnih prostorih. Kot je v pogovoru z nami poudarila Živa Gornik, pa mnogi, ki delajo v seksualni industriji, svoje dejavnosti namenoma ne prijavljajo, povečini zaradi še vedno močno prisotne družbene stigme. Čeprav so nekateri vidiki seksualnega dela zakonsko urejeni, recimo s prej omenjenim Zakonom o varstvu javnega reda in miru ter s Kazenskim zakonikom, seksualno delo z vidika delavske zakonodaje ostaja v sivi coni. Večina seksualnih delavcev tako še zmeraj ostaja na družbenem robu zaradi stigmatizacije in pomanjkanja urejenih delovnopravnih pogojev.
Tudi po podatkih raziskave ORIS v Sloveniji še vedno prevladujejo oblike seksualnega dela, ki se izvaja v živo. V času pandemije se je velik del te dejavnosti preselil na splet. To je opazno tudi med študenti, kjer je zaznati velik porast dejavnosti na platformah za spletno seksualno delo. A Gornik meni, da razlogi niso bili izključno ekonomski ali vezani na pomanjkanje klasičnih študentskih zaposlitev. Po njenem osebnem prepričanju so nekateri čas, ko so bili prisiljeni ostati doma in preživljati več časa sami s sabo, izkoristili tudi za raziskovanje lastne seksualnosti.
Tako rezultati ankete ORIS kot kot tudi 26 intervjujev, ki jih je Gornik leta 2022 v okviru svoje diplomske naloge opravila s študentkami, ustvarjalkami na OnlyFans, kažejo, da splet seksualnim delavcem omogoča večji občutek varnosti. Ker ne vključuje fizičnega stika, spletno delo omogoča več nadzora nad delovnimi pogoji. Stranke so glede na rezultate raziskave ORIS namreč najpogostejši povzročitelji nasilja nad seksualnimi delavci. Vse to pa še ne pomeni, da spletno seksualno delo poteka brez tveganj. Kot nam je pojasnila Leja Markelj, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in sodelujoča pri projektu ORIS, je ena najpogostejših težav prav spletno nadlegovanje, ki je lahko tudi zelo invazivno.
Pogost in posebej zaskrbljujoč pojav v spletnem seksualnem delu je tako imenovan doxxing, ki označuje nezaželeno razkrivanje osebnih podatkov in identitete ustvarjalcev. Gre za prakso, ki neposredno ogroža varnost, zasebnost in tudi psihološko počutje seksualnih delavcev. Ta pojav nakazuje, da se strukturne oblike ranljivosti niso odpravile, temveč zgolj preoblikovale v digitalnem okolju.
Platforma, o kateri lahko slišimo največ in je tudi javnosti najbolj znana, je že na začetku omenjen OnlyFans. Gre za spletno platformo z naročniškim modelom – uporabniki plačujejo mesečno naročnino za dostop do vsebin posameznega ustvarjalca, hkrati pa lahko plačajo tudi posebej za individualizirane oziroma dodatne vsebine. Ustvarjalci lahko na tovrstnih platformah služijo na različne načine, z objavo fotografij in videov, pa tudi prek individualne komunikacije s strankami. Čeprav je bila platforma OnlyFans sprva zasnovana kot prostor za ekskluzivne vsebine in neposredno podporo ustvarjalcem, je danes najbolj znana prav po erotičnih vsebinah.
Svoje izkušnje je z nami delila tudi ena od ustvarjalk vsebin, sicer tudi študentka. V tej oddaji bomo njeno identiteto zaradi varnosti in zasebnosti ohranili skrito, rekli pa ji bomo kar Lana. Zaradi specifičnega naročniškega modela OnlyFans in podobnih platform je prisotnost ustvarjalcev na drugih družbenih omrežjih skoraj nujna. Platforma sama namreč ne omogoča širokega dosega. Lana nam razloži, kako pristopa k promociji in distribuciji svojih vsebin.
Promocijo lahko izvajajo le prek drugih družbenih omrežij, kar jih dodatno izpostavlja. Pogosto so bolj eksplicitne objave ali celotni profili na platformah, kot sta Instagram in TikTok, odstranjeni. Lana nam je povedala, da se podobno dogaja tudi na finančnih platformah, na primer PayPalu, kjer prihaja do blokiranja ali onemogočanja plačil seksualnih delavcev. S promocijo na drugih družbenih omrežjih torej ustvarjalci tvegajo svojo izpostavljenost in razkritje identitete.
Ustvarjalci vsebin se pogosto poslužujejo različnih taktik za zakrivanje svoje identitete, od skrivanja tetovaž, nošenja lasulj, do uporabe mask. Kljub temu se težko izognejo negativnim posledicam, kot sta spletno nadlegovanje in zasledovanje, ki se lahko dogajata tako prek interneta kot tudi v živo. Nadaljuje Lana:
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije, krajše FURS, ki so nam jih posredovali za oddajo, je bilo leta 2024 v Sloveniji nekaj sto ustvarjalcev vsebin na platformi OnlyFans. Kolikšen delež teh ustvarjalcev so tudi študenti, FURS ne beleži, prav tako pa so ti podatki težko dostopni. O tem nam je več povedala tudi Gornik:
Vseeno pa navaja okvirne podatke.
Še preden nadaljujemo z oddajo, za kratek oddih prisluhnimo komadu BTC GRL GNG izvajalca Slatkor.
Na valovih Radia Študent še vedno poslušate oddajo Unikompleks, v kateri nadaljujemo z drugimi težavami, s katerimi se soočajo ustvarjalci na spletnih platformah. Konec lanskega leta smo lahko v medijih spremljali dogajanje glede obvezne prijave dohodkov. Finančna uprava je napovedala strožji nadzor in pregon ustvarjalcev na spletnih platformah, kot je OnlyFans, ki svojih zaslužkov ne bodo prijavili. Kmalu zatem je Mirovni inštitut v odzivu objavil izjavo, v kateri so kritično ocenili pristop FURS-a do neprijavljenih zaslužkov ustvarjalcev. Po mnenju Mirovnega inštituta so ustvarjalci vsebinskih platform že tako v težkem položaju zaradi prekarne narave svojega dela. Zato menijo, da bi bilo bolj smotrno ukrepe usmeriti predvsem proti platformam, ki za svoje storitve pobirajo visoke provizije.
Dodatne stroške zaračunavajo tudi finančne storitve, na primer PayPal, ki ga stranke uporabljajo za izvajanje plačil preko platform. Več o tem nam pojasni Lana:
Kaj pa opravljanje nakazil?
In koliko ostane na koncu meseca samo z delom na platformah, kot je OnlyFans?
Pritisk po ekonomski samoopredelitvi in samostojnosti je v sodobnih družbenih kontekstih vse bolj prisoten tudi med mladoletnimi. V okviru tega se digitalne platforme, kot je OnlyFans, pojavljajo kot ena izmed potencialnih oblik ustvarjanja dohodka, pogosto zaradi njihovega fleksibilnega modela in možnosti neposredne monetizacije lastne digitalne prisotnosti.
Ob tem se pojavljajo vprašanja glede varnosti, regulacije in morebitnih tveganj, ki so povezana z vključevanjem mladoletnih v takšne oblike dela. Ta pojav potencialno nakazuje tudi na širše družbene spremembe in njihov vpliv na novo dojemanje seksualnega dela med mladimi.
Takšne platforme imajo sicer na papirju stroga pravila glede polnoletnosti, a so estetski in družbeni pritiski dovolj močni, da jih marsikdo skuša obiti. Vstop ali želja po vstopu tako ni nujno posledica prisile. Pogosto gre za radovednost, preizkušanje meja, željo po nadzoru nad lastno podobo ali preprosto odziv na okolje, ki takšne izbire normalizira. Tako tudi Lana:
Veliko ustvarjalcev se na platformah, kot je OnlyFans, ne identificira kot seksualni delavci. So le ustvarjalci vsebin. Samega pojma seksualni delavec se namreč še zmeraj drži močna stigma. Zaradi tega se ga mnogi, tudi znotraj skupnosti, raje izogibajo. A takšno medsebojno ločevanje stigmatizacijo le poglablja, ne le v širši družbi, temveč tudi med samimi seksualnimi delavci. Ta notranja diskriminacija nosi konkretne posledice. Onemogoča namreč kolektivno organizacijo, otežuje pravno zaščito in platformam omogoča, da delavce izkoriščajo.
Tudi Gornik opozarja, da obstajajo različne, pogosto protislovne perspektive seksualnega dela. Nekateri ga, v primeru svobodne izbire, razumejo kot legitimno obliko dela. A hkrati obstajajo organizacije in skupine, ki vse oblike seksualnega dela obravnavajo kot izraz prisile in izkoriščanja ter ne dopuščajo obstoja posameznikov ali skupin, ki se za seksualno delo prostovoljno odločijo.
Kaj seksualno delo pomeni v sodobni družbi, je kompleksno vprašanje. Sociolog Roman Kuhar opozarja, da gre pri seksualnem delu za obliko dela, ki jo lahko razumemo v okviru širših neoliberalnih trendov, s poudarki na individualni izbiri in podjetništvu. Hkrati poziva k previdnosti pri ločevanju med delom in izkoriščanjem ter k zavedanju o globljih strukturnih neenakostih, prisili in stigmi, ki še vedno spremljajo seksualno delo.
Kot nam je razložila ustvarjalka na OnlyFans, takšno delo prinaša številne prednosti, še posebej študentom. Omogoča prilagoditev urnika in delo od doma. Toda polaganje upov v hiter zaslužek z delom na platformi je pogosto utopično. Lana se z delom na OnlyFans in podobnih platformah ukvarja že nekaj let, a kot pravi, zasluži v povprečju okoli petdeset evrov na mesec. Ideje o hitrih zaslužkih ne le zavajajo, ampak prikrivajo resnične izzive in negotovosti, s katerimi se soočajo ustvarjalci na teh platformah.
Kot smo že omenili, razlogi za vključevanje študentov v digitalno seksualno delo niso vedno zgolj finančni. To v svoji raziskavi ugotavlja tudi Gornik. Nekateri se za to odločijo tudi iz radovednosti, drugi zgolj za zabavo. Tudi Lana je z digitalnim seksualnim delom začela predvsem iz zanimanja in zabave, ne toliko zaradi potrebe po zaslužku.
Gornik nam je v pogovoru dejala, da med študenti, ki se v Sloveniji ukvarjajo s seksualnim delom, res prevladujejo digitalne oblike. Predvideva, da je to povezano z manjšo stigmo glede digitalnega seksualnega dela. Porast številnih podkastov, ki spolne tematike vse bolj umeščajo v mainstream diskurz, dodatno krepi to dinamiko. Čisto preprosto pa je pogost razlog zgolj preizkušanje. Gornik to recimo primerja s klasičnim študentskim delom, kjer včasih začnemo, zgolj zato »da pač malo vidim, kako mi paše«.
Študenti, ki se v času študija odločijo za seksualno delo na digitalnih platformah, to pogosto dojemajo kot kratkoročen vir zaslužka. Lahko gre le za dodaten prihodek ob drugih oblikah dela, včasih pa tudi za odločitev, ki ni nujno povezana s finančno stisko. Kljub temu mnoge študente skrbi, kako bi lahko delo na platformah, kot je OnlyFans, vplivalo na njihove možnosti za zaposlitev v prihodnosti, četudi naj bi bili prvotni razlogi za opravljanje dela finančna stiska. Več o drugih okoliščinah pove Gornik:
Raziskovalci, s katerimi smo govorile, pa tudi študenti, opažajo, da prihaja do nekolikšne normalizacije seksualnega dela tako med študentsko populacijo kot tudi v družbi nasploh. Kot je že izpostavila Gornik, je normalizacija seksualnega dela delno tudi posledica vse večje seksualizacije družbe, ki smo ji v zadnjem času priča. Pogosto opozarja tudi na posledice tako imenovanega koncepta »striptiz kulture«. Kaj ta koncept pomeni?
Sociolog Roman Kuhar takšno normalizacijo seksualnosti do neke mere pripisuje prav platformam, kot je OnlyFans. Hkrati opozarja, da kljub iluziji večje kontrole nad svojim telesom in vsebinami na platformi, pravzaprav algoritmi in tržne zahteve pogosto nadzorujejo tako telesa kot tudi ustvarjene vsebine.
Da lahko seksualno delo pozitivno vpliva na občutke samozavesti, moči in neodvisnosti, ugotavlja tudi raziskovalka Leja Markelj. Obenem pa opozarja, da ne smemo zanemariti tveganj, ki jih to delo prinaša. Delavci so pogosto psihično in telesno preobremenjeni ter izpostavljeni stigmi, kar močno vpliva tudi na njihova zasebna življenja.
Kakšen vpliv imajo platforme, kot je OnlyFans, na dojemanje spolnosti med mladimi, smo vprašali tudi Romana Kuharja. Natančnih podatkov sicer nima, a opaža dva nasprotujoča si trenda. Na eni strani je skupina mladih, ki spolnost dojemajo kot del digitalnega izražanja in monetizacije. To po njegovih besedah vodi do večje odprtosti, a hkrati tudi do večjih pritiskov na posameznike ne le glede telesne podobe, temveč tudi glede pričakovanj in izražanja spolnosti. Po drugi strani pa pravi, da nekatere raziskave kažejo na trend vračanja k bolj konzervativnemu dojemanju spolnosti.
In da odgovorimo še na eno izmed naših začetnih vprašanj. Ali se torej seksualno delo študentom splača?
Pisala je vajenka Klea, mentorirali sta Karin in NikaG. Lektorirala je Petra, tehniciral Senile, brala sva Čeh in Muri.
Komentarji
le kdaj se bodo prostitutke končno sindikalizirale??? dol s kapitalističnim patriarhatom al neki!!!!!
aja znači nasedl ste na liberalni nateg da je samoeksploitacija in komodifikacija spolnosti, torej razširitev kapitala v najbolj intimno človeško področje, dobra stvar? pol pa dol z uhhhhh stigmo
Komentiraj