Prikrita in odkrita brezdomnost med mladimi
Pozdravljene v univerzitetnem bloku. Današnja oddaja je del tematskega cikla Kavč študenti, v okviru katerega smo in bomo poskušale osvetliti in ozavestiti problematiko mladih v negotovih stanovanjskih situacijah. Prejšnji teden ste lahko prisluhnile prvima dvema intervjujema s študentkama, ki sta se v nekem trenutku svoje študijske poti morali zanašati na prijaznost kolegov in razpoložljivost njihovih kavčev. Danes pa bomo motrile malo drugačno perspektivo iste problematike. Spregovorile bomo namreč z nekaterimi relevantnimi nevladnimi organizacijami in akterji, ki se s prikrito in odkrito brezdomnostjo med mladimi ukvarjajo na terenu. Naši današnji sogovorniki bodo predstavnika Kraljev ulice in Stanovanjskega bloka ter predstavnica Zveze Anita Ogulin.
Začnimo z osnovami – stanovanjska stiska ne pozna arbitrarnih meja starostnih skupin, pač pa je večinoma povezana z razrednimi delitvami. Vseeno pa obstajajo določene okoliščine, zaradi katerih so ekonomsko deprivilegirani mladi stanovanjsko posebno ranljiva populacija.
Z najtežjimi osebnimi situacijami mladih imajo stik sodelavci in sodelavke Kraljev ulice. Jean Nikolič, urednik revije Kralji ulice in sodelavec našega radia, pove, katere trende pri brezdomnosti mladih opažajo.
Če pa se pri Kraljih ulice ukvarjajo predvsem z odkrito brezdomnostjo, so tu še nevladne organizacije, kot je Zveza Anita Ogulin, ki mladim stopijo naproti in jim stojijo ob strani v situacijah, ko je njihova brezdomnost še prikrita. Pri zvezi so prejšnji teden objavili javno pismo, naslovljeno »Sistem ne zadošča: poziv za zaščito otrok, mladostnikov in družin pred revščino«. V njem so državne institucije in odločevalce pozvali, naj prisluhnejo predlogom terenskih nevladnih organizacij. Socialni državi namreč še vedno ni uspelo zapolniti sistemskih vrzeli, ki otroke, mladostnike in družine potiskajo v revščino. Za našo današnjo oddajo je članica zveze Tina Lamovšek, koordinatorka Dijaškega sklada Botrstva v Sloveniji, pojasnila, kako pogosto se mladi v stanovanjski stiski obrnejo nanje.
Brezdomnost ni vedno vidna in ne pomeni vedno spanja na ulici, opozarjajo pri zvezi, pač pa obstaja ogromno drugih oblik prikrite brezdomnosti, mednje sodi tudi spanje pri kolegih in kolegicah. Pri skladu Botrstvo v Sloveniji dijakom pomagajo pri plačilu stroškov dijaških domov, ob tem pa opažajo, da je med njimi vse več prikritih brezdomnih. Kako drugače lahko v zvezi še pomagajo mladim v takšni situaciji?
Nanje se obračajo mladi v različnih okoliščinah, pojasni Lamovšek, ob tem pa doda, da je stanovanjska negotovost pri dekletih lahko povod za nevarna romantična razmerja, ki jim zagotovijo streho nad glavo.
Kaj pa so najpogosteje konkretni razlogi, da se mladi znajdejo v tako težki situaciji? O primerih odkrite brezdomnosti najprej spregovori Nikolič.
Tudi Lamovšek opiše okoliščine, iz katerih prihajajo najbolj ranljivi mladi.
Kakšna je pri vsem tem vloga države? Kateri akterji naj bi obravnavali to problematiko? In kje se zatakne? Pove Lamovšek.
Mladi naj bi torej tožili svoje starše za preživnino, da bi si lahko omogočili preživetje in si »prislužili« pomoč socialne države. Če se za to ne odločijo, se, prepuščeni sami sebi, nato spopadejo z najemniškim trgom.
Za uvid smo prosile tudi Matjaža Vodeba, člana Stanovanjskega bloka, krovne ljudske iniciative in združenja različnih skupin, kot je na primer Stanovanjski SOS. Združenje obravnava stanovanjske stiske in probleme najemniškega trga pod sloganom »Stanovanja za ljudi, ne za profite!«. Situacija sistemskega omogočanja pomoči mladim, kot pove, nikakor ni rožnata.
Vodeb opiše širšo problematiko in izvore težav nereguliranega najemniškega trga.
Vodeb zato predlaga register, vnos vanj bi moral biti obvezen za vse, sistem pa bi tako omogočal pregled nad tem, koliko nepremičnin ima kdo in kako so posamezniki pridobili nepremičnine. Predloge pri Stanovanjskem bloku torej imajo, kaj pa posluh pristojnih?
Ob vsem tem pa je začel veljati še tako imenovani Šutarjev zakon, ki je grobo posegel v socialno pomoč najbolj ogroženih posameznikov. Vodeb opozarja, da je ta poseg v socialno državo na ulice in v odkrito brezdomnost potisnil tudi nekatere mlade, ki so se pred tem še zmogli preživljati z majhno socialno pomočjo.
Vodeb rešitve za mlade sicer na splošno vidi v oblikovanju skupnosti, zagotavljanju nastanitev in podpori mladim pri osamosvajanju.
Ob tem Vodeb dodaja, da so tudi starejši v podobnem podrejenem položaju, pri tem so nemalokrat deležni pokroviteljstva in izkoriščanja tudi na najemniškem trgu. Nori kapitalizem in individualizacija sta nas vse stala močnih skupnosti, pove.
Kaj pa bi bilo treba spremeniti po mnenju Kraljev ulice? In kdo so akterji, ki naj bi spreminjali sistem?
In teren dobro poznajo pri Zvezi Anita Ogulin. Katere sistemske spremembe predlagajo?
V zvezi so svoje predloge posredovali pristojnima ministrstvoma, objavljeni pa so tudi v njihovem javnem pismu. So od ministrstev prejeli kak odziv? Odgovarja Lamovšek.
Posebno situacijo doživljajo mladi, ki izstopijo iz sistema rejništva, povedo pri zvezi. Lamovšek ob tem doda še sporočilo za mlade, ki se osebno spopadajo s stanovanjskimi in drugimi stiskami.
Stanovanjska stiska mladih je torej po svoje neločljiva od splošne stanovanjske stiske zaradi nereguliranja najemniškega trga, hkrati pa k situaciji prispevajo specifične birokratske prepreke in sistemske ureditve, ki doletijo mlade na prehodu v odraslost, kot sta zaprtost dijaških domov med vikendi ali nezadostna državna pomoč pri prehodu iz sistema rejništva. Prikrite brezdomnosti je med mladimi še občutno več kot vidne, število primerov obeh pa po poročanju organizacij, ki se s tematiko terensko ukvarjajo, narašča.
***
Si študent_ka brez ustrezne nastanitve? Vse več študentov in študentk se sooča z začasnim bivanjem pri znancih, spanjem v neprimernih razmerah ali celo brez strehe nad glavo. Na univerzitetni redakciji želimo slišati tvojo zgodbo. Piši nam na @email ali nas konktaktiraj preko naših profilov na družbenih omrežjih.
Dodaj komentar
Komentiraj