Mladi o pokojninah

Mladi o pokojninah

Oddaja
11. 12. 2019 - 10.15

V tokratnem UR intervjuju smo govorili s Saro Bagari, asistentko na Pravni fakulteti, o mladih in pokojninah v luči dogodka, ki se bo na to temo odvil danes ob 18ih na omenjeni fakulteti.

Najprej smo govorili o Socialnopravni kliniki na Pravni fakulteti in o omenjenem dogodku.

Dogodek Mladi o pokojninah se zdi kot podvig, da se med mladimi povrne interes za in morda tudi upanje v slovensko socialno državo. Trenutno je med mladimi, pa tudi pri ostalih generacijah pogosto zaznati občutek razočaranja. Mnogi, posebej nižji sloji se pogosto počutijo izigrane, glede na to, kolikšen delež dohodka namenijo prispevkom za socialno varnost, od katere dobijo manj, kot menijo, da bi si zaslužili.

Konec novembra so poslanci v Državnem zboru sprejeli pokojninsko novelo, ki predvideva zvišanje odmernih odstotkov, kar bo prineslo višje pokojnine. Govorili smo o tem, kaj so odmerni odstotki in kako bodo pripeljali do višjih pokojnin.

Stranka Levica trenutni vladi očita, da je odstotek bruto domačega proizvoda, ki ga Slovenija namenja za pokojnine, še vedno pod povprečjem Evropske Unije. Slovenija za pokojnine namreč nameni 9,8 odstotka, evropsko povprečje pa je 12,6 odstotka. V zadnjih nekaj mesecih smo lahko spremljali zgodbe starostnikov, ki jih je v sklopu projekta Vida zbiralo in objavljalo društvo Humanitarček. Ob nekaterih zgodbah o revščini in nečloveški bedi se je marsikomu lahko obrnil želodec, da je to v državi, ki je po ustavi socialna država, lahko realnost ob koncu življenja, ko mnogi ostanejo sami in so odvisni od družbene pomoči. Veliko je znakov, da je pokojninski sistem potreben prenove – toda kdo ga bo prenavljal? Običajno se mladi v te razprave ne vključujejo, ker je to za nas še tako daljna prihodnost.

Lansko leto smo lahko spremljali podatke, da od 860 tisoč delovno aktivnih prebivalcev Slovenije poleg vplačevanja za osnovno pokojnino več kot polovica vplačuje tudi v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja. Delitev je torej podobna kot pri zdravstvenem zavarovanju – to, kar se smatra za dodatno ali dopolnilno, je postalo praktično nujno za doseganje tega, kar bi smatrali za dostojno.

Vedno več mladih z delom pričenja v netipičnih oblikah dela: prek avtorskih pogodb, študentskega dela, podjemnih pogodb in tako dalje. Te nestalne in nezanesljive oblike dela, ki so pogosto neprimerne glede na naravo dela in glede na potrebe mladih po stalnem dohodku, tudi otežujejo, da bi se zagotovilo zadosten in zanesljiv priliv v socialni sistem, da bi ti ljudje lahko imeli varnostno mrežo. Poleg pokojnin so na udaru tudi zdravstveno zavarovanje in nadomestilo za brezposelnost. Marsikatera samoumevna rešilna bilka postaja z vsako generacijo manj samoumevna. Obenem pa gre izpostaviti tudi nekatere pozitivne vidike slovenskega sistema socialne varnosti.

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness