Šolanje v azilnem domu
Od oktobra dalje traja drugi val izobraževanja na daljavo. V današnjem UR intervjuju se bomo s predstavnico Urada vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Tino Kotar, in predstavnico Slovenske filantropije, Tamaro Raftović Loštrek, pogovarjali o tem, kako epidemija vpliva na izobraževanje prosilcev za azil in oseb s pridobljeno mednarodno zaščito.
Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov je bil ustanovljen leta 2017. Zadolžen je za opravljanje nalog, kot so skrb za nastanitev migrantov, nudenje pomoči pri njihovem vključevanju v delo in izobraževanje, spremljanje dogajanja in podajanje predlogov za reševanje težav na področju migracij, pa tudi za upravljanje Azilnega doma v Ljubljani in njegovih izpostav. Delo Urada na kratko predstavi Tina Kotar.
Prosilcem za mednarodno zaščito naj bi se v skladu z zakonsko ureditvijo najkasneje v treh mesecih od dneva vložitve prošnje za azil zagotovila pravica do osnovnošolskega izobraževanja, omogočen pa naj bi jim bil tudi dostop do izobraževanja na višjih izobraževalnih stopnjah. Več o tem, v katere izobraževalne ustanove se prosilce vključuje pri nas, Kotar.
O tem, na kakšen način Urad prosilcem in osebam s priznano mednarodno zaščito nudi pomoč in podporo pri šolanju, Kotar.
Osnovno šolo trenutno obiskujejo štirje prosilci za mednarodno zaščito, v azilnem domu je nastanjen zgolj eden izmed njih. Slednji v Sloveniji osnovno šolo obiskuje že tri leta.
Kotar opiše, kako se je bivanje v azilnem domu spremenilo zaradi epidemije.
V azilnem domu na Viču so sobe namenjene štirim do šestim osebam, v izpostavi na Kotnikovi ulici si sobo delita dve osebi, v izpostavi v Logatcu pa v eni sobi biva šest oseb oziroma ena družina. Kot pojasni Kotar, lahko v Logatcu, kjer so nastanjeni šolajoči se otroci, ti za učenje uporabljajo posebno učilnico, na Kotnikovi pa je za uporabo na voljo računalniška učilnica. V azilnem domu na Viču, kjer je trenutno vzpostavljena sprejemnica za vse kategorije oseb in nastanitev za samske moške, učilnice zaradi izvajanja epidemioloških ukrepov ni mogoče uporabljati. V vseh nastanitvah pa je vzpostavljena brezžična internetna povezava.
Projekti na področju izobraževanja prosilcev, ki so se izvajali že pred epidemijo - recimo dodatna učna pomoč in tečaj slovenskega jezika -, po besedah Kotar tudi sedaj potekajo neprekinjeno.
Kotar pove, da pri izobraževanju na daljavo ne opaža večjih problemov.
Bi lahko zaprtje šol, ki med drugim prispevajo tudi k vključitvi šolajočih se prosilcev v lokalno okolje, s tega vidika zanje predstavljalo kakšne dodatne težave?
O tem, kako se je med epidemijo prilagodilo izobraževanje oseb, ki so že pridobile mednarodno zaščito, Kotar.
Kot omenjeno, pomoč azilantom pri izobraževanju nudijo tudi nekatere nevladne organizacije. Delo Slovenske filantropije na področju izobraževanja migrantov pred epidemijo in po njej opiše Tamara Raftović Loštrek, koordinatorka na Slovenski filantropiji.
Raftović Loštrek pove, kako šolanje na domu vpliva na šolajoče se azilante.
Raftović Loštrek še dodaja, da je bilo po njenem mnenju na begunske učence na začetku izobraževanja na daljavo nekoliko pozabljeno.
Vir fotografije: MMC RTV SLO.
Dodaj komentar
Komentiraj