Skrite nevarnosti morja

Skrite nevarnosti morja

Recenzija dogodka
8. 3. 2019 - 16.00

Ko ljudje izrazijo strah pred zastrupitvami in strupenimi organizmi, v mislih večinoma nimajo alg. Vendar toksini nekaterih planktonskih alg vsako leto povzročijo več deset tisoč zastrupitev. Ta skrita nevarnost je bila predstavljena na predavanju in predstavitvi znanstvene monografije z naslovom Dinoflagelati, diatomeje, njihovi toksini in zastrupitve z morsko hrano. Predavanje je potekalo 27. februarja na Nacionalnem inštitutu za biologijo in je sledilo predhodni predstavitvi knjige 6. februarja v Piranu. Delo je predstavil doktor Tom Turk, pri pisanju monografije pa so sodelovali tudi doktorica Patricija Mozetič, doktorica Janja Francé in Timotej Turk Dermastia.
 Izdana monografija je prvo slovensko delo, ki se ukvarja s problematiko strupov alg in toksičnega cvetenja morja. Če je bila ta tema v Sloveniji doslej slabo poznana, pa v velikem delu sveta toksini mikroskopskih alg rutinsko povzročajo zastrupitve in gospodarsko škodo. Človeku škodljive toksine proizvajajo predvsem dinoflagelati oziroma ognjene alge ter diatomeje oziroma kremenaste alge. Gre za enocelične alge, ki sestavljajo pomemben del fitoplanktona ali rastlinskega planktona v svetovnih morjih.

Omenjene alge same po sebi niso nevarne. Ne povzročajo neposredne zastrupitve zaradi okužbe z algo, temveč tako imenovane toksikoze. Kaj so toksikoze, je razložil doktor Turk.

IZJAVA

Največjo nevarnost toksini diatomejskih in dinoflagelatnih alg predstavljajo v času cvetenja morja. Pojav, znan tudi pod imenom rdeča plima, je posledica hitrega pomnoževanja in visoke koncentracije določenih skupin alg in bakterij. Pojav je bil opisan že v 19. stoletju, zanj pa, za spremembo, ni odgovorno človekovo zlorabljanje okolja. Treba je sicer vedeti, da vse vrste, ki povzročajo cvetenje morja, človeku niso nevarne. Vendar ima lahko številčnost osebkov sicer nenevarne vrste škodljive posledice. O rdeči plimi in vplivu, ki ga lahko ima na lokalni ekosistem, je spregovoril doktor Turk.

IZJAVA
 

Diatomeje praviloma zgolj v obdobju cvetenja morja skupaj proizvedejo zadostno količino toksina, da se ta prenese tudi na druge organizme, kot so ribe in školjke. Večino toksikoz povzročijo dinoflagelati, ki so toksični tudi v manjšem številu.
 
Ljudje s toksini morskih alg pridejo v stik z uživanjem morske hrane, predvsem školjk. Ko te filtrirajo morsko vodo, v kateri so toksini alg, se ti strupi kopičijo v školjki. Pomemben toksin, ki lahko povzroči zastrupitev s školjkami, je na primer saksitoksin, ki povzroči paralitično toksikozo in ohromitev dihalnih mišic ter v načinu delovanja spominja na tetrodotoksin ribe Fugu. Brevetoksin je endemičen predvsem na Floridi, zelo problematičen pa je bil ob množičnem cvetenju morja leta 2018. O širokosežnih posledicah, ki so sledile toksičnemu cvetenju morja, je spregovoril doktor Turk. 

IZJAVA

V Sloveniji je največ zastrupitev s školjkami posledica okadaične kisline, ki povzroča drisko. Večino strupov alg izločajo dinoflagelati, med diatomejskimi toksini pa je najpomembnejša domojska kislina, ki vpliva na možgane in povzroča amnezijsko zastrupitev s školjkami. Zastrupljena oseba izgubi kratkotrajen spomin, zastrupitev pa se lahko konča tudi s smrtjo. Za domojsko kislino so dovzetni tudi številni morski sesalci, predvsem morski levi, ki začnejo v času cvetenja morja pogosto množično poginjati.
 
Kvaliteta školjk v školjčiščih je sicer nadzorovana, do zastrupitev pa večinoma prihaja zaradi uživanja divjih, v naravi nabranih školjk. Zastrupimo se lahko tudi z uživanjem rib, rakovic in drugih morskih organizmov.
 
Zdravniki in zdravnice se z zastrupitvami s toksini alg v Sloveniji ne srečajo pogosto in posledično tudi slabše poznajo z njimi povezane simptome. To lahko predstavlja velik problem predvsem pri diagnosticiranju in zdravljenju ljudi, ki so se zastrupili v tujini. Problematičen je tudi uvoz rib iz endemičnih območij, v katerih se toksične alge stalno pojavljajo v zadostnem številu za povzročanje toksikoz. Razširjenosti različnih tipov zastrupitev s toksini alg je orisal doktor Turk.

IZJAVA

V toplejših morjih največji problem predstavlja zastrupitev z imenom ciguatera. Povzroča jo tako imenovani ciguatoksin, ki ga izloča dinoflagelat Gambierdiscus toxicus in se kopiči v mesu rib. Ciguatera je široko razširjena predvsem v Dominikanski republiki in v Francoski Polineziji, kjer je letno registriranih okoli 50.000 primerov. Ljudje se zastrupijo z uživanjem ribjega mesa. Simptomi, značilni za ciguatero, so zamenjavanje občutkov vročega in hladnega, mišični krči, mravljinčenje in motnje v zaznavanju. Zastrupitev lahko traja dlje časa, saj se ciguatoksin kopiči v maščobnih celicah. Ob porabi maščobnih zalog se ponovno sprošča v kri, kar lahko ponovno sproži nastop simptomov.
 
Zastrupitve s toksini planktonskih alg seveda niso zgolj stvar tropskih krajev. O razširjenosti alg, ki povzročajo toksikoze v Jadranu, je spregovoril doktor Turk:

IZJAVA

Pojav v Jadranu prej nepoznanih vrst toksičnih diatomej in dinoflagelatov povečuje potrebo po ostrejšem nadzoru predelave školjk in boljši ozaveščenosti zdravstvenega osebja. Znanstvena dela, ki se ukvarjajo s problematiko dinoflagelatnih in diatomejskih toksikoz, so tako pomemben korak pri soočanju s posledicami tovrstnih zastrupitev.

Zavest o grožnji alg je širila vajenka Bronja.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.