Na biotehnološko farmacevtskem parketu se odvija divja tekma v razvoju cepiva proti okužbi z novim koronavirusom. Javnost je presenetil manjša težava v tretji fazi kliničnega testiranja britansko švedskega podjetja AstraZeneca, čeprav so takšni dogodki pri razvoju novih cepiv nekaj občajnega. Zaradi vnetja hrbtenjače pri enem od prostovoljcev so morali tretjo fazo testiranja začasno ustaviti. Naj bi šlo za bolezen živčevja, ki se je tudi sicer pojavila pri majhnem številu obolelih kot posledica okužbe z novim koronavirusom.

Na cepivo AstraZenece stavi tudi Evropska Unija, saj je pri njih naročila 400 milijonov odmerkov, če bo testiranje uspešno. Čeprav si svet želi do cepiva čim hitreje, je devet farmacevtskih podjetij podpisalo dogovor, da bodo na poti testiranj sledili etičnim in znanstvenim standardom, ki to področje urejajo. Med njimi je tudi omenjeno podjetje AstraZeneca.

V tekmo so se s svojo predklinično raziskavo vključili tudi slovenski znanstveniki. Pred dobrim tednom so predstavili svojega kandidata za cepivo, ki temelji na mehanizmu vnosa plazmidne DNK v celice. Ta deluje tako, da na plazmidu, ki je krožna DNK vijačnica, vnesejo gene manjšega dela virusnega proteina. Celice v telesu začnejo proizvajati ta virusni protein, nanj pa se odzove imunski sistem in tako ščiti telo pred morebitno pravo okužbo. To je dokaj nov tip cepiva, ki ga do danes še niso odobrili za nobeno drugo bolezen. Na podobnem principu delovanja temelji tudi cepivo podjetja AstraZeneca, le da namesto plazmida uporabljajo oslabljen šimpanzji adenovirus, ki za ljudi ni nevaren.

V boju proti novemu koronavirusu torej ne gre le za obrambo pred novim virusom pač pa tudi za preverjanje varnosti novih mehanizmov delovanja genskih cepiv. Kljub številnim izzivom pa je AstraZeneca  prve odmerke cepiva za nujne primere obljubila že v začetku oktobra. Glede na trenuten razplet pa to ni več zelo verjetno.