Znanstvena ekipa z več univerz je preučevala vplive kopičenja presežnih odmerkov cepiva proti covidu-19 v bogatejših državah na prihodnji razvoj pandemije; neprecepljenost nekaterih delov sveta lahko namreč vodi v nepredvidljivo evolucijo in porajanje novih variant virusa. Z zasnovo dveh scenarijev, v okviru katerih je razdeljevanje cepilnih odmerkov med dvema hipotetičnima državama enakomerno ali pa zavrto, so modelirali različne vidike evolucijskega pritiska na virus in njegovega širjenja znotraj populacije. To je pomembno, ker je založenost s cepivi po svetu trenutno zelo neenakomerna. Celo do te mere, da imajo nekatere zahodne države zakupljene več kot 4 odmerke cepiva na prebivalca, medtem ko so bile na afriški celini do sedaj na voljo manj kot 4 doze na 100 prebivalcev. 

Ugotovitve kažejo, da je najbolj ugoden scenarij sočasno in enakomerno precepljanje populacij obeh hipotetičnih držav. Takšno postopanje dolgoročno najbolj zmanjša celotno število okužb, hkrati pa je manjša tudi možnost za nadaljnjo virusno evolucijo. Prav zaradi te je kopičenje cepiv v eni državi v scenariju brez solidarne redistribucije privedlo tudi do zmanjšane učinkovitosti nakopičenega cepiva. Neke vrste eksperimentalno potrditev te modelske napovedi lahko zadnje tedne spremljamo tudi v Evropi. Članek je prosto dostopen v reviji Science.