Sesalcem KrOFF

Aktualno-politična novica
3. 2. 2022 - 15.05
 / KrOFF

Medvrstna dinamika širjenja bolezni in patogenov je zelo pomembna za razumevanje in napovedovanje obnašanja določenega patogena v naravnem okolju. Prednatis skuša orisati, kako se SARS-CoV-2 prenaša med vrstami in kateri evolucijski premiki se zgodijo med skokom na novo živalsko vrsto in po njem. Analiza je namreč pokazala, da za preskok s človeka na nekatere okužene živali niso bile potrebne genske prilagoditve, v teh živalih pa so se potem razvile nove, bolj uspešne različice virusa.

SARS-CoV-2 lahko prizadene različne sesalce. Najpomembnejša lastnost, ki vpliva na sposobnost skoka na novo živalsko vrsto, je sprememba v vstopnem kompleksu med koničastim proteinom in receptorjem ACE2 na površju sesalskih celic. Tako se je tudi zgodil prenos z netopirja na pangolina, in z njega na človeka. Znanstvena ekipa je analizirala živalske vzorce, vzete iz okuženih minkov in srnjadi, ki sta najbolje dokumentirana skoka SARS-CoV-2 s človeka na žival. Na farmah minkov je bilo širjenje hitro, kmalu pa so se nove različice, ki so nastale v minkih, prenesle nazaj na človeka. Zaradi tega je pomrlo ali bilo uničenih kar 17 milijonov minkov z danskih farm.

Znanstvena ekipa ni našla nobene genske prilagoditve, ki bi bila potrebna za uspešen skok s človeka na ti dve vrsti. Ta podatek kaže na lastnost novega koronavirusa, da se lahko hitro razširi na mnoge sesalske vrste. Primer so kune, jazbeci, psi, domače mačke in velike mačke, pri katerih je tudi precej dokumentiranih primerov okužb. Po drugi strani pa so pri minkih identificirali kar šest edinstvenih mutacij, ki pomenijo prilagoditev za uspešnejše širjenje v populaciji, in eno, ki se pojavlja samo pri srnah. Nobena od teh mutacij sicer ne poveča uspešnosti virusa pri širjenju v človeški populaciji, vseeno pa je tak dogodek mogoč in ga moramo čim prej zaznati.

Evolucijske analize so pokazale, da učinkovito širjenje znotraj človeške vrste in vstopanje v celice prek receptorja ACE2 nista novi lastnosti, saj so koronavirusi to lahko počeli že prej. Ravno splošnost interakcije koronavirusov s sesalci botruje pogostim prenosom z naravnih rezervoarjev na človeka in druge sesalce, ki potem virus prenašajo tudi med seboj. Nove analize živalskih vzorcev torej ne kažejo na to, da bi se zaradi velikega obsega pandemije in tudi obsežne medvrstne dinamike SARS-CoV-2 v sesalcih pospešeno razvijal. Vseeno pa je spremljanje širjenja med živalmi pomembno, da lahko napovedujemo prihodnje obnašanje virusa.

Proti krznarjenju nad minki se izreka Luka.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

Zbudte se.

Pozdravljeni dobri ljudje na radiu študent, imam par vprašanj... ali znanstvena redakcija kaj preučuje tudi vedno bolj očitno drugo plat covidne medalje? Lahko pričakujemo kakšno revizijo vašega poročanja? In še, ali mi lahko urednica/urednik/kdorkoli drug v redakciji poda informacijo, če je Radio Študent del iniciative "Trusted News Initiative" pod vodstvom britanskega BBC?

glede na objektiven znacaj, ki si ga pripisuje RŠ, bi bilo morda na mestu preučiti vedno bolj slišne spektre znanosti, ki ne sledijo narativi, hvala za odgovore

Okej, Luka, prosim da za domačo nalogo narediš seminsrsko z naslovom: Razlike med minki in podlasicami in zakaj RŠ v eni redakciji forsira žensko slovnično obliko za označevanje nedoločnega osebka, v drugi redakciji pa ne zna uporabiti angleško-slovenskega slovarja

V uredništvu komentariata nam je prišlo na uho, da ste sicer imeli v redakciji tudi neko notranjo razpravo o ustreznem pristopu k obvladovanju epidemije, kjer naj bi se oblikovali dve struji; lockdownarji (ki bi se epidemije lotili po vzoru Kitajske) in hardcore cepilci (vemo, kako). Ob tej iztočnici nekaj vprašanj:
1.) Zakaj se ta razprava ne odraža v vsebini prispevkov?
2.) Koliko urednikov ZR ste izgubili zaradi pushanja cepljenja?
3.) Kaj se je zgodilo z velecenjeno znanstveno komunikatorko Zarjo Muršič, da je v nobenem mediju ni več videti?
4.) Si upate predložiti vsaj okvirno izobraževalno usmeritev avtorjev, ki so pisali o koroni, vsaj za tiste, ki nimajo objav v Cobissu?
5.) Zakaj npr. na dnu prispevkov avtorjev, ki razen dela v ZR nimajo veze z znanostjo (Teja Colja npr. diplomirala iz filozofije) oz. niso iz tzv. stroke, ki bi se s tem ukvarjala ni ustreznega disclaimerja?
6.) V slogu znanstvenih konferenc bolj komentar kot vprašanje: kdor je naravoslovec pa ne ravno fizik in je verjel v > 90 % učinkovitost cepiva proti respiratornemu virusu naj gre še enkrat v šolo.

Lp

@RŠ propo ti odgovorim jaz, če ti iz redakcije ne bodo: mink res spada med podlasice, a če bi imel kak krznen plašč ti tudi to ime ne bi bilo tako tuje.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness