Medvrstna dinamika širjenja bolezni in patogenov je zelo pomembna za razumevanje in napovedovanje obnašanja določenega patogena v naravnem okolju. Prednatis skuša orisati, kako se SARS-CoV-2 prenaša med vrstami in kateri evolucijski premiki se zgodijo med skokom na novo živalsko vrsto in po njem. Analiza je namreč pokazala, da za preskok s človeka na nekatere okužene živali niso bile potrebne genske prilagoditve, v teh živalih pa so se potem razvile nove, bolj uspešne različice virusa.

SARS-CoV-2 lahko prizadene različne sesalce. Najpomembnejša lastnost, ki vpliva na sposobnost skoka na novo živalsko vrsto, je sprememba v vstopnem kompleksu med koničastim proteinom in receptorjem ACE2 na površju sesalskih celic. Tako se je tudi zgodil prenos z netopirja na pangolina, in z njega na človeka. Znanstvena ekipa je analizirala živalske vzorce, vzete iz okuženih minkov in srnjadi, ki sta najbolje dokumentirana skoka SARS-CoV-2 s človeka na žival. Na farmah minkov je bilo širjenje hitro, kmalu pa so se nove različice, ki so nastale v minkih, prenesle nazaj na človeka. Zaradi tega je pomrlo ali bilo uničenih kar 17 milijonov minkov z danskih farm.

Znanstvena ekipa ni našla nobene genske prilagoditve, ki bi bila potrebna za uspešen skok s človeka na ti dve vrsti. Ta podatek kaže na lastnost novega koronavirusa, da se lahko hitro razširi na mnoge sesalske vrste. Primer so kune, jazbeci, psi, domače mačke in velike mačke, pri katerih je tudi precej dokumentiranih primerov okužb. Po drugi strani pa so pri minkih identificirali kar šest edinstvenih mutacij, ki pomenijo prilagoditev za uspešnejše širjenje v populaciji, in eno, ki se pojavlja samo pri srnah. Nobena od teh mutacij sicer ne poveča uspešnosti virusa pri širjenju v človeški populaciji, vseeno pa je tak dogodek mogoč in ga moramo čim prej zaznati.

Evolucijske analize so pokazale, da učinkovito širjenje znotraj človeške vrste in vstopanje v celice prek receptorja ACE2 nista novi lastnosti, saj so koronavirusi to lahko počeli že prej. Ravno splošnost interakcije koronavirusov s sesalci botruje pogostim prenosom z naravnih rezervoarjev na človeka in druge sesalce, ki potem virus prenašajo tudi med seboj. Nove analize živalskih vzorcev torej ne kažejo na to, da bi se zaradi velikega obsega pandemije in tudi obsežne medvrstne dinamike SARS-CoV-2 v sesalcih pospešeno razvijal. Vseeno pa je spremljanje širjenja med živalmi pomembno, da lahko napovedujemo prihodnje obnašanje virusa.

Proti krznarjenju nad minki se izreka Luka.