30. 9. 2020 – 15.00

Testirati ali ne testirati?

Audio file

Množična testiranja za covid-19 se prilagajajo porastu okužb po svetu. Na nekaterih univerzah v Združenem kraljestvu so začeli študente testirati skupinsko, kar v angleščini imenujejo “pooled testing”. Bris vzamejo vsakemu posebej, potem pa vzorce zmešajo in testirajo. Če je ta test pozitiven, potem testirajo tudi vsako osebo posebej, da odkrijejo, kdo je okužena oseba. Skupinska testiranja se izvajajo na osmih ljudeh naenkrat, zato so hitrejša in varčnejša, kot če bi testirali vsakega posebej. Tak tip testa izvajajo na univerzi Cambridge, kar omogoča, da so študenti testirani vsak teden, tudi če nimajo simptomov. Ameriška agencija za hrano in zdravila pa vseeno opozarja, da lahko skupinsko testiranje vodi v lažne negativne rezultate, ker je virusna RNA v takih vzorcih bolj razredčena.

Še ena novost pri testiranju je tudi uporaba števila CT pri diagnostiki, ki nam pove, koliko je testirana oseba sploh kužna. Standardni testi za novi koronavirus namreč delujejo tako, da se v laboratoriju pomnožuje virusni dedni material. Manj kot je virusne RNA v vzorcu, večkrat je treba ponoviti postopek pomnoževanja, da je izid verodostojen. Število teh ponovitev pa imenujemo število CT. Tako izid testa ne bi bil več samo pozitiven ali negativen, temveč bi nam pokazal tudi, v kakšni meri je oseba pozitivna.

Problem števila CT pa je, da je relativno, kar pomeni, da vsak stroj za tovrstno testiranje pokaže malce drugačno število CT. Seveda pa so številni zdravniki in zdravnice vseeno mnenja, da je kljub manjši natančnosti dobro, da imajo vsaj približno oceno, koliko je oseba kužna oziroma ali sploh ni kužna. Takšne informacije bi namreč lahko pomembno doprinesle k odrejanju karantene in sledenju množičnega širjenja.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.