Pri novem koronavirusu imajo države na voljo dve opciji: zajezitev in ublažitev. Zajezitev naj bi zaustavila širjenje virusa po skupnosti, ko to ni več mogoče, pa nastopi ublažitev z zaprtjem šol, zaustavitvijo potovanj, sledenju pravilom distanciranja in podobno. Evropske države so bile na prihod virusa nepripravljene in v ukrepanju neusklajene, zato so bile tudi tiste, ki so bile na udaru prve, na primer Italija in Španija, neuspešne pri prvotni zajezitvi širjenja virusa. Trenutno večina držav počasi sprošča ukrepe, a ni jasno, kaj sledi, zajezitev ali kolobarjenje med sproščevalnimi ukrepi in strogimi ukrepi za ublažitev.

Kako efektivno izpeljati zajezitev, pa demonstrira Nova Zelandija, ki že od samega začetka sprejema ustrezne ukrepe. Zelo zgodaj v poteku epidemije, 25. marca, ko je bilo tam aktivnih in potrjenih nekaj manj kot 200 primerov, so prešli v štiritedensko splošno karanteno. Ta naj bi se zaključila 23. aprila, a so se jo odločili podaljšati do naslednjega ponedeljka.

V tem obdobju so oblikovali štiri ključne točke, ki naj bi omogočile lažji prehod iz karantene in zajezitev širjenja virusa, in sicer: stroka mora biti jasna, da je nezaznano širjenje virusa znotraj skupnosti malo verjetno, poskrbeti morajo za obširno sledenje stikom in nadzor na mejah ter za zadostno zmožnost zdravstvenega sistema. Samo za vzpostavitev obširnega sledenja stikom okuženih, angleško “contact tracing”, so namenili dodatnih 30 milijonov evrov. Na prvem mestu je povečanje števila ekip na terenu in šele na zadnjem mestu najdemo razvoj aplikacije za vzpostavitev sistema sledenja stikom okuženih. V času globalne pandemije se splača biti otok.