Ob praznovanja osmega marca se v odprtem znanstvenem terminu sprašujemo, kako naša akademska sfera uveljavlja enakost spolov oziroma kako misli, da to počne.

Na vprašanje bomo odgovarjale s primeri rešitev, ki jih akademska sfera podaja. Pregledale smo aktualne akcijske načrte in nekatere primere dogodkov in dejavnosti, ki jih letos organizira Univerza v Ljubljani ob 8. marcu.

Povezave na dele oddaje:

Uvod

– kako vodilni v akademskem prostoru in politiki misli(jo), da uveljavljajo enakost spolov;

– uvodna beseda Jovane Mihajlović Trbovc iz knjige Naše znanstvenice.

Družbeni pogoji za neudejstvovanje ali neenak položaj žensk v akademsko raziskovalni sferi.

Statistike odstotkov raziskovalk v Jugoslaviji in Sloveniji; pomen izobraževanja, razlike v višini plač; znanstveno delo kot storitev in spodbujanje prekarnosti.

Leta 1965 so tako ženske predstavljale 26 odstotkov raziskovalnega kadra, leta 1986 je delež narasel na 32 odstotkov. Odstotek se sicer zdi še vedno nizek, vendar je (na žalost/presenetljivo) primerljiv z današnjim povprečjem na ravni EU – leta 2015 je ta znašal dobrih 33 odstotkov. Po zadnjih razpoložljivih podatkih (navaja jih spletna stran vlade) je bilo leta 2021 v Sloveniji 34 odstotkov raziskovalk (delež raziskovalk je bil najvišji na področju medicine (61 %), najnižji na področju tehniških in tehnoloških ved (20 %)).

KOMAD: Mariam Rezai: I WANT U 2 (ft. Alya Al-Sultani)

Rešitve in statistike

– cilji Evropske komisije v Strategiji za enakost spolov

– ukrepi v Načrtu uveljavljanja enakosti spolov

Uvodni zapis na spletni strani vlade Enake možnosti na področju znanosti: »Z uresničevanjem enakih možnosti na področju znanosti zagotavljamo, da se intelektualni potenciali ne zgubljajo več, ampak se izkoriščajo za pridobivanje novega znanja in posledično bolj kakovostnega življenja. Tako maksimiramo učinek raziskav, spodbujamo večje povpraševanje po inovativnih produktih in storitvah, ki bolje naslavljajo družbene potrebe.«

Načrt uveljavljanja enakosti spolov UL: »Na področju biotehničnih ved je bilo v letu 2020 med vsemi zaposlenimi visokošolskimi učitelji in učiteljicami 51 % docentk, 44 % izrednih profesoric in 38 % rednih profesoric. Na področju naravoslovno-matematičnih ved je odstotek še manjši – med vsemi z nazivom docent 26 % žensk, med rednimi profesorji pa je žensk 15 %. Na funkcijah rektor in dekanja je delež 26 % za ženske, na funkciji prorektorica 38 %. Na delovnem mestu glavne tajnice je 70 odstotkov žensk.«

Zaključek

– spodbujanje individualnega uspeha,

– opisovanje znanstvenic,

– pomen žensk v znanosti.

Viri:

Naše znanstvenice, Založba ZRC, 2023: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/nase-znanstvenice

Načrt uveljavljanja enakosti spolov: https://kakovost.uni-lj.si/enakost-spolov/

Komisija za enake možnosti na področju znanosti: https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-enake-moznosti-na-podrocju-znanosti/

She figures 2021: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/67d5a207-4da1-11ec-91ac-01aa75ed71a1

Teach First: https://www.teachfirst.org.uk/press-release/girls-low-confidence-science-and-maths-threat-stem-workforce

Foto: osebni arhiv (Klara Jurečič), fotografija posneta na Shodu za znanost, 6. aprila 2022

//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Po zaključku redakcije smo prejeli odgovore Univerze v Ljubljani glede izvajanje Načrta enakosti spolov Univerze v Ljubljani:

Zanima me, kako ste do sedaj že izvajali ukrepe iz načrta, katere dejavnosti/spremembe ste uvedli in ali imate podatke o učinkih dosedanjih ukrepov?

NES je prvi dokument UL o enakosti med spoli, ker to področje ni bilo posebej nagovorjeno. Pred NES so sicer obstajali posamezni ukrepi, vendar niso bili sistematično uveljavljeni. Na nekaterih članicah UL je bilo več aktivnosti glede enakosti spolov, predvsem na področju vključenosti v mednarodne projekte, ki so spreminjali tudi prakse na članicah. Primer je UL FF, ki je prva oblikovala NES za to fakulteto in ima tudi veliko aktivnosti na področju enakosti spolov.

NES UL je bil sprejet na začetku leta 2022 in veliko aktivnost glede izvajanja je dokaj nevidnih, ker so administrativne. Sedaj je področje enakosti spolov vključeno v letna poročila članic, vsaka članica je določila osebo v vodstvu, ki je odgovorna za izvajanje NES na članici.

Veliko dela je bilo opravljenega z organizacijo izvajanja Pravilnika o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju. Vsaka članica je imenovala zaupne osebe, veliko je bilo tudi izobraževanj zanje, vzpostavljen sistem supervizije. Dostopnost do psihosocialnega svetovanja se je povečala z vzpostavitvijo svetovalnic na več članicah UL.

Pomembno je izpostaviti še zbiranje podatkov po spolu, kar je izjemno pomembno. Z novim informacijskim sistemom se načrtuje še bolj poglobljeno zbiranje podatkov, ki bodo podlaga za ukrepe.

Ustanavljata se dve skupini, ki bosta uredili tudi rabo spolno vključujočega jezika in ukrepe na področju usklajevanja delovnega/študijskega in zasebnega življenja.

Potrebno je nasloviti še problem žensk na vodstvenih delovnih mestih in položajih, tako v pedagoški dejavnosti kot v raziskovalni. Tu si sicer nekateri premiki že narejeni, predvsem na ravni UL, kjer so komisije spolno veliko bolj uravnotežene kot v preteklosti. Glede stanja na članicah pa je situacija zelo različna, ponekod je treba nasloviti problem dostopa žensk na vodilna in odločevalska delovna mesta.

V katerih primerih se je akcijski načrt po vaše izkazal za pomanjkljivega?

Akcijski načrt za uveljavljanje ukrepov, ki jih predvideva NES, je zaenkrat skromen, saj je potrebno vzpostaviti administrativno podporo ukrepom. Tako na rektoratu kot na članicah se soočajo s pomanjkanjem kadra, torej oseb, ki bi bile zaposlene na tem področju in imele uveljavljanje v svojem opisu delovnih nalog. Do sedaj se je namreč izkazalo, da se največji premiki dogajajo tam, kjer je za to ustrezna kadrovska podpora.

Izboljšati je potrebno pretok informacij med članicami in rektoratom, saj se na članicah odvija veliko aktivnosti na področju enakosti, različnosti in vključevanja, vendar o tem ni informacij.

Izboljšati je potrebno tudi obravnavo primerov nasilja in nadlegovanja, predvsem poročanje in analiziranje podatkov, ki bi bili podlaga za nadaljnje ukrepe.

Predvsem bi želeli poudariti, da je področje enakosti izjemno pomembno tako v delovanju univerzitetnega področja kot v uveljavljanju v mednarodnem okolju. Upoštevati je potrebno, da gre za proces, ki zahteva čas za spremembe, vendar tudi intenzivno in kontinuirano delo.