»Izpostavljeni ste bili.«

»Izpostavljeni ste bili.«

Oddaja

Govorili smo o:

[01:23] Zakaj je aplikacija epidemiološko smiselna?

[15:33] Kako deluje tehnologija, ki jo trenutno uporabljajo nekatere aplikacije?

Pogovor s Piko Šarf z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti
 / 9. 7. 2020
[28:35] Primeri iz tujine, možne težave in vprašanje učinkovitosti aplikacije

 

Primeri iz tujine 

Seznam skoraj vseh aplikacij

Napotki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Smernice Evropske komisije.

Mnenje Chaos Computer Cluba.

 

Napovedi modelov:

Quantifying SARS-CoV-2 transmission suggests epidemic control with digital contact tracing

Effectiveness of isolation, testing, contact tracing, and physical distancing on reducing transmission of SARS-CoV-2 in different settings: a mathematical modelling study

Outpacing the Virus: Digital Response to Containing the Spread of COVID-19 while Mitigating Privacy Risks

Spletna stran raziskovalne skupine z Univerze v Oxfordu, ki je pripravila nekaj modelov.

 

[44:20] Izkušnja uporabnika nemške aplikacije

 

[51:15] Predstavitev rezultatov vprašalnika o uporabi mobilnih aplikacij za namen zajezitve epidemije COVID-19

V začetku maja sva pripravila vprašalnik o uporabi mobilnih aplikacij za namen zajezitve epidemije COVID-19. Prvih štirinajst dni sva podatke zbirala z uporabo profilov na družbenih omrežij Radia Študent, torej Facebooka in Twitterja. Zbrala sva 524 odgovorov. Kasneje, v tretjem tednu maja, nama je Valicon ponudil uporabo njihovega reprezentativnega vzorca velikosti 526 anketirank in anketirancev. 

V vprašalniku sva predvidela tri scenarije uporabe aplikacije:

Scenarij #1 – aplikacija, ki je namenjena nadzoru posameznika v karanteni;

Scenarij #2 – naj bi predstavljal aplikacijo s centraliziranim pristopom; aplikacija s pomočjo bluetootha ugotavlja, če je bil telefon v bližini telefona okužene osebe. Informacije bi prejemal NIJZ oziroma epidemiologi;

Scenarij #3 – prav tako aplikacija, ki uporablja bluetooth in s pomočjo katere se ugotavlja, če je bil telefon v bližini telefona okužene osebe. Razlika je v tem, da v tem primeru informacije o potencialnem stiku z okuženo osebo dobi posameznik (o tem ga obvesti aplikacija, ki poda nadaljnja priporočila po samoizolaciji in kontaktu zdravnika). 

Odgovori: Nimam zadržkov, imam zadržke, ampak bi jo uporabljal, in ne želim uporabljati.

Za negativne odgovore (oziroma zadržke) je sledilo naslednje vprašanje – kaj so razlogi za to (možnih več odgovorov). Med njimi: skrb za zasebnost, ne zaupam vladi, aplikacija ne bo k ničemur pripomogla, aplikacija ne bo delovala pravilno, ne bojim se koronavirusa... in drugo.

Med naštetimi ukrepi, ki jih je vlada RS sprejela v marcu in aprilu, je bila med anketiranimi izražena načelna podpora. Najbolj so se strinjali z ukrepom prepovedi večjih dogodkov – skoraj 80 odstotkov anketiranih bi ukrep podprlo, 7 odstotkov pa se s tem ni strinjalo. Za najmanj zaželen ukrep se je izkazala prepoved občinskih meja (47 odstotkov proti ukrepu, 23 niti za, niti proti, 30 odstotkov pa se je z ukrepom strinjalo).

Med priporočili za ravnanja posameznikov, ki bi jih lahko upoštevali za nadaljnja prizadevanja za zajezitev epidemije, je bilo navedenih devet. Predpostavka je bila, da epidemiološko stanje v Sloveniji ni slabše kot v prvem valu marca in aprila. Možni odgovori so bili: »ne bi upošteval/a, verjetno ne bi upošteval/a, verjetno bi upošteval/a, zagotovo bi upošteval/a«. Za lažjo ponazoritev odnosa anketirancev do priporočil so bili odgovori pretvorjeni v številčne vrednosti od 1 do 4, izračunano je bilo povprečje.

Najbolj verjetno je, da se bodo upoštevala priporočila rednega umivanja rok in uporabe razkužil v javnih prostorih, najmanj pa uporaba mobilne aplikacije, ki bi nadzorovala gibanje v primeru okužbe. Nekoliko bolj popularna je bila aplikacija, ki bi obveščala v primeru stika z okuženo osebo, ki je dobila podobno »oceno« kot cepljenje (ko bo na voljo) in dnevno zapisovanje obiskanih lokacij.

Na mestu je opomba, da povprečna številčna ocena ne pove, če je posamezno priporočilo dobilo bolj polarizirane ali bolj enakomerno razporejene odgovore.

Med predstavljenimi tremi scenariji je bila v odgovorih vidna razlika. V povprečju so anketiranci najbolj podprli scenarij 3, ki predstavlja aplikacijo, ki s pomočjo bluetootha ugotavlja, ali je bil telefon v bližini telefona okužene osebe, informacija o tem pa je poslana samo uporabnikom s strani aplikacije. Nobenih zadržkov pri tej aplikaciji nima 42,5 odstotkov anketirancev, določene zadržke, a bi aplikacijo vseeno uporabljali pa dodatnih 28,5 odstotkov. Skupno torej nad 70 odstotki. Scenarij 1, ki predstavlja aplikacijo, ki bi prek tehnologije GPS nadzorovala ljudi v karanteni, je bil med anketiranimi osebami najmanj zaželen. Takšne aplikacije ne bi želelo uporabljati 45 odstotkov oseb, 28,5 odstotkov oseb pa ima zadržke, a bi aplikacijo vseeno uporabljale. Scenarij 2, ki predstavlja aplikacijo, pri kateri se uporablja tehnologija bluetooth, podatke pa uporabnikom posreduje NIJZ, je imel precej enakomerno porazdeljene odgovore. Približno tretjina anketiranih si ne želi naložiti takšne aplikacije, tretjina ima zadržke, a bi si jo naložila, tretjina pa zadržkov nima.

Anketiranci, ki ne bi uporabljali aplikacije ali imajo zadržke, so dobili naslednje vprašanje o razlogih za tovrstne zadržke. Med najpogostejšimi zadržki so skrb za zasebnost podatkov, nezaupanje vladi ter vprašanja glede delovanja aplikacije (da k ničemur ne bo pripomogla ali ne bo delovala pravilno). Graf predstavlja absolutno število ljudi, ki je odgovorilo na to vprašanje (in ne odstotkov pri posameznih scenarijih). Možnih je bilo več odgovorov. 

Primerjava z raziskavami v tujini

Podpora za uporabo aplikacije v namene sledenja kontaktov COVID-19 v Združenem kraljestvu (Support in the UK for app-based contact tracing of COVID-19)

Vprašalnik o podpori uporabe aplikacije za sledenje kontaktov v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Italiji, Franciji in Združenih državah Amerike (Survey of acceptability of app-based contact tracing in the UK, US, France, Germany and Italy)

 

Sodelovali so vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ epidemiolog Mario Fafangel, pravnica Pika Šarf z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, filozof Borut Trpin kot uporabnik nemške aplikacije in Jurij Podgoršek, računalničar na Radiu Študent ter soustvarjalec oddaje Tehnoklistir.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness