V sprejeti Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije za obdobje od leta 2011 do 2020 je med drugim določeno, da je v Sloveniji potrebno ustanoviti častno razsodišče za znanstveno področje. V njem bi znanstveniki zunaj dosedanjih institucionalnih okvirjev začeli skupno razmišljati o etičnih vprašanjih tako glede dobre prakse v znanosti kot tudi glede same vloge znanstvenikov in znanstvenic v družbi.

Častno razsodišče za področje znanosti pri nas od leta 2014 ustanavljata SAZU in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na to temo je bilo izvedenih nekaj javnih posvetov, vendar nikoli ni prišlo do dokončnega oblikovanja skupine, ki bi formirala smernice in mehanizme za njegovo ustanovitev. Trenutno se o etičnih dilemah v znanosti odloča v komisijah znotraj Javne agencije za raziskovalno dejavnost ARRS in znotraj številnih neodvisnih področnih komisij za raziskovalno etiko.

Zadnji posvet na to temo pa se je zgodil 27. oktobra v organizaciji Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, krajše ZRC SAZU, ter Kvarkadabre, spletnega časopisa za tolmačenje znanosti. Njegovi pobudniki so bili fizik in filozof doktor Sašo Dolenc, doktor Luka Omladič s Filozofske fakultete in doktorica Urša Opara Krašovec s Fakultete za elektrotehniko.

Sodelavci Kvarkadabre so trenutno idejo ustanovitve častnega razsodišča poimenovali Civilnodružbeni monitor etike v znanosti. Sašo Dolenc je za začetek predstavil, na kakšen način je prišlo do postavitve koncepta in kakšen je njegov namen:

Izjava

Po uvodnem nagovoru se je med udeleženci posveta razvila debata, ki je odprla marsikatero vprašanje na področju etike v znanosti. Posvet se tako ni vrtel okoli etičnih tem znanstvenih metod in raziskovanja, ampak predvsem okrog sistemske problematike in pomanjkljivosti. Udeleženci razprave so med drugim izpostavili problematiko plagiatorstva in publiciranja. S primerom je stanje v Sloveniji predstavila Urša Opara Krašovec:

Izjava

S tem so izpostavili pomanjkljivost tako imenovanih SICRIS točk v Sloveniji. Kratica SICRIS označuje Slovenian current reasearch information system. Gre za informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki znanstvenikom na podlagi njihove dejavnosti podeljuje točke. Zahteve za pridobitev točk so visoke, hkrati pa ni nobenega pravila oziroma mehanizma, na podlagi katerega se točke SICRIS odštevajo. Pri tem predstavlja podeljevanje točk problem, saj na njem temelji financiranje znanosti s strani ministrstva. Tako tudi v primeru plagiatorstva ni pravne poti, po kateri bi točke lahko bile odvzete.

Ena od izpostavljenih tem posveta je bila tudi zaposljivost mladih znanstvenikov po opravljenem doktoratu in mladih raziskovalcev. Urša Opara Krašovec je razložila, kako se s tem spopadajo v tujini:

Izjava

Udeleženci posveta so si bili enotni v pogledu, da je na področju etike v znanosti potrebno ukrepati. Predlagalo se je, da bi se mreža državljanske pobude na področju znanosti razširila in utrdila. Tako bi se izoblikovali in kasneje uporabljali določeni etični standardi. Samo idejo dogodka je komentiral doktor Franc Mali s Fakultete za družbene vede:

Izjava

Po drugi strani pa je doktor Rado Riha z Znanstveno raziskovalnega centra SAZU pobudo etičnega monitorja zajel nekoliko širše:

Izjava

Četudi je bila ideja o skupnosti znanstvenikov kot celote tekom dogodka večkrat izpostavljena, je med udeleženci posveta prevladovalo predvsem družbeno-humanistično vzdušje. Že navedeni sistemski problemi so skupni vsem znanstvenim področjem, tako humanistiki, družboslovju kot tudi naravoslovju, zato sta na posvetu Civilnodružbenega monitorja etike umanjkala prisotnost in glas naravolsovcev in naravoslovk.

Na temo etičnega delovanja v znanosti je bilo v preteklosti odprtih že mnogo pobud, ki pa nikoli niso presegle ravni posvetov in razprav. V zaključku tokratnega posveta so pobudniki izpostavili predvsem problem razmerja moči glede vprašanj znanstvene politike na večih nivojih. Odziv udeležencev posveta Civilnodružbenaga monitorja etike v znanosti je pobudnike spodbudil k organizaciji nadaljnjih razprav na temo etike v znanstvenih krogih.

Tokrat sta bila etična v znanosti Maja in Sebastjan.