V ponedeljek, 26. avgusta, ob osmih zvečer je Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev organiziralo javno mreženje netopirjev v parku Tivoli. Čeprav ime dogodka lahko napeljuje na najrazličnejša poluradna srečanja za krepljenje socialnih vezi, ni bilo tako. V tem primeru je šlo za dogodek postavljanja mrež za lovljenje netoprijev. 

Zbralo se je nekaj deset radovednih obiskovalk in obiskovalcev. Na terenu pa sva se jim pridružila tudi članica in član znanstvene redakcije Radia Študent. Za začetek je Simon Zidar, član Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, predstavil dogodek:

Izjava: "Danes bomo tukaj lovili netopirje ..."

Potem pa smo čakali. Medtem sva se seznanila s tehniko mreženja:

Izjava: "Danes smo se tu zbral ..."

Poleg mrež so nujna oprema na netopirskem terenu naglavna lučka, topla obleka in topli čevlji, če smo pri vodi, pridejo prav tudi škornji, rokavice pa, če primemo netopirja v roke. Pri določanju vrst netopirjev uporabimo določevalni ključ, lupo, merilni pripomoček za izmero dolžine podlahti, tehtnico in ultrazvočni detektor. S pomočjo teh so članice in člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev določili vrste, izmerili dolžino podlahti in težo netopirjev, preverili obliko zobovja, velikosti testisov in ali ima ulovljen osebek kakšne zajedalce. 

Vse izmerjene in pridobljene podatke so tudi zabeležili v razpredelnico. Zbrani podatki bodo vključeni v rezultate projekta, shranilo pa se jih bo tudi v bazo podatkov Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Tako se lahko sledi najdbam netopirjev na različnih lokacijah po Sloveniji. 

Med čakanjem na prve ujete netopirje smo lahko slišali tudi kar nekaj klicev netopirjev, ki so preletavali mreže. Poučili smo se o zaznavanju njihov klicev s pomočjo ultrazvočnih detektorjev.

Izjava: zvoki netopirjev

Kot zanimivost lahko omenimo, da s tovrstnim prisluškovanjem isto vrsto netopirja slišimo na več harmoničnih frekvencah. Če smo torej netopirjev klic ujeli na fekvenci 40 kilohertzev ga bomo slišali tudi na 80 kilohertzev.

Poleg tega, da nam ultrazvočni detektor omogoča poslušanje netopirskih klicev v živo, pa lahko klice v kombinaciji s snemalnikom zvoka tudi posnamemo in kasneje grafično analiziramo. Zanimivo je, da je treba za grafični prikaz oglašanja netopirjev posnetke desetkrat upočasniti. Z osnovnim načinom pretvorbe ultrazvoka v nam slišne frekvence analiza grafičnega prikaza netopirskih klicev namreč ni mogoča. 

Iz upočasnjenih posnetkov lahko ustvarimo sonograme, grafične prikaze sprememb frekvence zvoka v času. Ker so klici netopirjev vrstno specifični, je na podlagi tovrstnih grafičnih prikazov mogoče določiti vrsto netopirja ne da bi ga ujeli.

Kako je vse potekalo in koliko netopirjev in netopirk se je ujelo v mrežo, vam bomo predstavili po glasbenem premoru. 

Vmesni komad: Big Thief - Animal

Ponovno pozdravljeni na frekvenci 89,3 MHz. Danes smo na terenu, kjer v mreže skupaj s članicami in člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev lovimo edine leteče sesalce. V sklopu projekta Netopirji - skrivnostni Ljubljančani, sofinanciranega s strani Mestne občine Ljubljana, smo se namreč udeležili javnega mreženja netopirjev v parku Tivoli.

Prvi netopir se je ulovil v nastavljene mreže nekaj čez pol deveto. Članice in člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev so ga previdno odstranili iz mreže ter položili v vrečko iz blaga. Vsi zbrani radovedneži in radovednice pa smo odšli do Eve Pavlovič, prav tako članice društva in organizatorke mreženja v parku Tivoli, ki nam je predstavila proces določanja vrste ujetega netopirja.

Izjava: "To je ena od ..."

Obiskovalce in obiskovalke je zanimalo tudi, kdaj so netopirji spolno zreli, kdaj se skotijo in koliko mladičev imajo?

Izjava: "Pri tej vrsti ..."

Netopirji, ki živijo v Sloveniji se večinoma prehranjujejo z žuželkami. So pa v gvanu, njihovih iztrebkih, našli tudi ostanke manjših vrst ptic. O prehrani netopirjev nam je več povedala Eva Pavlovič:

Izjava: "Pri nas so vsi ..."

Belorobi netopir. (Avtorica fotografije: Nika Krivec)

Prvi ujeti netopir je bil pripadnik družine gladkonosih netopirjev in rodu Pipistrellus, določili smo, da je vrste belorobi netopir. Belorobi netopir sodi med manjše vrste netopirjev v Sloveniji, čeprav je bil naslednji ulovljeni netopir še za gram lažji od prvega, tehtal jedobre 4 grame. Sogovornica nam je predstavila tudi proces določanja vrste naslednjega ulovljenega netopirja.

Izjava: "Se prav vi zdej ..."

Drobni netopir. (Avtorica fotografije: Nika Krivec)

Poleg opazovanja oblike nosu, meritev dolžine podlahti, tehtanja, preverjanja velikosti sekalcev, oblike tragusa ali poklopca na ušesih, obarvanosti bukalnih žlez in ožiljenosti prhuti, s katerimi smo določili vrsto netopirja, je članica društva preverila tudi, ali ima ulovljen netopir zajedalce.

Izjava: "Pač pri nam ..."

Netopirji se umivajo tako, da raztegnejo prhuti in jih z lizanjem očistijo, kolikor jih lahko. Ko imajo zajedalce, se jih težko znebijo. Še posebej socialne vrste, ki živijo v kolonijah, v katerih zajedalci lažje prehajajo z enega osebka na drugega. Različne vrste zajedalcev so se z evolucijo tudi specializirale glede na vrste netopirjev, ki jih zajedajo.  

Ujeli smo kar nekaj mladih netopirjev. Mladost se prepozna po podolgovatih sklepih, na katerih je še prisoten rastni hrustanec. Sklepi odraslih osebkov so zaobljeni in dokončno okosteneli. Tako je obiskovalke in obiskovalce zanimalo, kako se določi starost netopirjev in kako dolgo te živali živijo.

Izjava: "Težko je povedat ..."

Obročkanje torej pride prav pri določevanju starosti in kadar se osebki določene vrste selijo na daljše razdalje. Ravno selitve pa so značilne za vrsto navadni mračnik. Pripadnica te vrste se je kot četrta ujela v mrežo, napeto v parku Tivoli. 

Izjava: "Ta pa je večji ..."

Bila je daleč največji in najtežji ulov večera. Tehtala je kar 22 gramov, dolžina njene podlahti pa je bila 53 milimetrov in pol. Člani in članice Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev so se odločili, da jo bodo obročkali. 

Izjava: "Za to vrsto je značilno ..."

Navadni mračnik. (Avtorica fotografije: Tea Knapič)

Nekaj po deseti so padle prve dežne kaplje. Organizatorke in organizatorji mreženja netopirjev so nam povedali, da smo imeli srečo, da smo se izognili megli. A dež bo prav tako odgnal netopirje. Megla in dež jih namreč motita. Iz megle se umaknejo v suhe predele in tam poiščejo hrano, v primeru dežja pa ponavadi odletijo v svoja zatočišča. Dežne kaplje namreč preveč ovirajo njihovo zaznavanje plena z eholokacijo.  

Tako se je večer mreženja netopirjev zaključil. Končni izplen je bil pet ulovljenih netopirjev. Trije belorobi netopirji, en drobni netopir in ena samica navadnega mračnika. Vsi ulovljeni netopirji so bili pripadniki družine gladkonosih netopirjev, kar je bilo pričakovano. 

Izjava: "Podkovnjakov se tu ne bi ..."

Belorobi netopirji so se torej posebej prilagodili na urbano okolje. Življenje netopirjev, ki se skrivajo na mestnih podstrešjih in lovijo žuželke ob lučeh, pa so predstavili člani in članice Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev v sklopu projekta Netopirji - skrivnostni Ljubljančani. Pri projektu smo se jim letos pridružili tudi mi z aprilskim Intervjujem, junijsko Frequenzo Della Scienzo in današnjo terensko oddajo. Projekt je sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana. 

Netopirila sva Gregor in Zarja.

Projekt Netopirji - skrivnostni Ljubljančani sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Naslovna fotografija: Tea Knapič