Obrazi psihologije - izzivi znanosti

Obrazi psihologije - izzivi znanosti

Oddaja
17. 10. 2019 - 21.30

 

 

Lepo pozdravljene, lepo pozdravljeni v oktobrski Psihoteki. Tokrat predstavljamo reportažo iz slovenskega psihološkega kongresa v Termah Zreče z uradnim imenom 8. mednarodni kongres psihologov Slovenije: obrazi nasilja - izzivi psihologije, ki sta ga s pomočjo marsikatere prostovoljske glave študentk organizirala Bojan Musil [musIl] in Marko Vrtovec. Ker se je od 19. do 21. septembra zvrstilo veliko brezveznih in slabih predstavitev, je avtorica oddaje marsikatero uro raje preživela v termalni vodi. Vseeno pa smo uspele pridobiti nekaj posnetkov iz kongresa. Ta dobre bomo tudi celovito predstavile, manj dobre pa mimogrede ali sploh ne.

 

Za začetek smo izbrale prispevek Roberta Mastena, ki je v tej oddaji že nastopil junija 2018, ko je govoril o duševnih stiskah študentk v času izpitnega obdobja. Za razliko od njegovega nastopa na kongresu imamo me na voljo uro in pol za celotno oddajo.

Masten pove, da se je pripravil za uro pa pol (ima pa samo 20 minut na voljo).

 

Tokrat, kot je jasno iz naslova kongresa, je njegova tema nasilje. Za začetek predstavi malo manj psihološko, malo bolj celovito definicijo. 

Masten

 

Masten je ravnokar predstavil definicijo nasilja kot zlorabo moči. Nato je naštel nekaj številk, z občasno razlago konteksta, ne pa tudi vedno. Včasih si moramo zadeve osmisliti same.

Masten

 

Nasilje je tudi sistemsko. Namesto da naštevamo stare diktatorje, ki so pobili milijone ljudi, lahko samo navržemo nekaj sodobnih primerov. Sistemski rasizem v ZDA, sistemska neenakost med spoli, Trump, slovenski poslanci,  itd. itd. V ZDA je sistemski rasizem tako globoko zasidran, da gredo črnci v zapor zaradi ganje, belski mass shooterji pa, ubogi revčki, trpijo zaradi duševnih motenj, sicer so pa dobri fantje. Ampak nasilje povezovati s psihopatologijo ni najboljši pristop. Nadaljuje Masten.

Masten

 

Pomembno je, da nasilje definiramo z vidika žrtvinega blagostanja. Ker če ga definiramo iz vidika storilca, velikokrat sploh ni problema - ti imajo v svoji glavi iskreno dobre namene.

Masten

 

Podpiranje povzročiteljev nasilja je še vedno aktualen problem. Saj nam ni treba naštevati, a ne? Treba je prepoznati že samo zmožnost nasilja pri sebi in nato pri drugih, šele takrat imamo možnost za preventivo. O tem Robert Masten.

Masten

 

Pa smo konec z uvodnim delom o nasilju. Sledi komad britanskega rapperja Davea z naslovom Psycho, po njem pa odlomki iz predavanja Gregorja Jazbeca o nasilju v vojaški psihologiji.

Dave: Psycho

 

Smo že nazaj v oddaji Psihoteka, ki se bolj ali manj uspešno ukvarja s psihologijo. 

Masten pove, da to, kar govori, ni čisto psihološko.

 

No, četudi se ne sliši psihološko, to še ne pomeni, da ni. Poseben pristop, nič kaj teoretski in še kako praktičen, ima Gregor Jazbec, ki se bo predstavil kar sam.

Jazbec

 

V sklopu študentskega dneva je imel daljše predavanje o povezavi med nasiljem, vojsko in psihologijo. V glavnem, kako vojaki doživljajo nasilje in kako to vpliva na njihovo duševno zdravje. Predstavil je tri praktične primere s področja vojaške psihologije.

Jazbec

Čeprav so vsi trije zanimivi, pa zaradi kočljivosti informacij drugega nismo smele posneti, tretjega pa bomo prihranile za kdaj drugič. Prisluhnimo uvodu v prvi primer o mladem vojaku iz ZDA, ki je bil vpoklican v Irak.

Jazbec

Iz vojašnice v varnem objemu svoje države so ga prestavili na priprave v Kuvajt, od tam pa na misijo v Irak.

Jazbec

Kaj hitro mu je postalo jasno, torej takoj, ko je moral srati v kanto in nato zažigati svoj drek, da ga je ZDAmeriška vojska nategnila. Hvala država!

Jazbec

Preko Jazbeca ta vojak govori svojo zgodbo, kako je bilo prve dni v Iraku.

Jazbec

Po dolgčasu, ki ga je doživljal v prvi bazi, sledi premik v Mosul, kjer postane bolj napeto.

Jazbec

Po dolgčasu in adrenalinu pride najhujše - izgorelost. Še dobro, da ne živčni zlom, kot se to zgodi kolegu.

Jazbec

Hvalabogu se mu do dopusta kljub vraži nič ne zgodi. Pot domov je vseeno čudna. Ni več isti človek, kot je bil, ne more več razumeti ljudi, ki niso doživeli vojne.

Jazbec

Noče nazaj v vojsko, a doma tudi nima kam in kaj. Ve, da bi dezerterja ujeli, zato se prostovoljno vrne.

Jazbec

Svoje izkušnje zapakira v črno škatlo, to je preživetvena strategija za čas po služenju v vojski. In ravno tako daleč je prilezel naš vojak.

Jazbec

Po grozotah, ki jih je doživel v Iraku, si je želel majhnih, vsakdanjih stvari. Službo, s katero lahko preživi, streho nad glavo in partnerko, vendar ga doleti isto, kot veliko drugih: brezdomstvo in beračenje. 

Jazbec

Jasno mu je, kdo ima korist od vojske, in, da to ni on. Vendar mu zdaj to več ne pomaga.

 

Pa smo pri koncu praktičnega prikaza, kako vojno nasilje vpliva na človeka. V tem primeru še dokaj blago, čeprav ga nato pokoplje sistem, ki ne nudi opore revežem, ki jih vampirji novačijo za vojsko. Oh, človeško vedenje, kakšna zmeda, pravi Bjork v naslednjem komadu Human behaviour.

Bjork: Human behaviour

 

Pozdravljene nazaj na valovih Radia Študent v oddaji Psihoteka. Za nami je uvodni del z Robertom Mastenom, ki je opredelil in oštevilčil nasilje, ter izsek iz predavanja vojaškega psihologa Gregorja Jazbeca o primeru ZDameriškega vojaka. Nadaljujemo s krajšimi izseki nekaterih prispevkov iz slovenskega psihološkega kongresa.

Timotej Glavač je predstavil raziskavo o vplivu negativnih novic na psihološko blagostanje.

Glavač

Izpustile smo del, v katerem razlaga, kako je raziskava potekala, kakšne vprašalnike so udeleženke in udeleženci reševali ter kakšne analize in kako so izvedli. V bistvu to niti ni tako bistveno, potekalo je kot vse druge psihološke raziskave. Ugotovitve pa povzema takole.

Glavač

V zadnjem delu psihoteke še dva kratka izseka o probaciji in biblijski zgodbi o Abelu in Kajnu, pred tem pa komad benda Slomljena stakla z naslovom Psihoklub.

Slomljena stakla: Psiho klub

Melita Zver Makovec je predstavila delo Uprave za probacijo. Ja, prav slišite, probation kot v ameriških filmih.

Zver Makovec

Kaj več od tega nismo zares izvedele, nekaj je bilo statistik, kako so preobremenjene in kako veliko oseb v obravnavi pije alkohol. Temu je, zgleda, da je sosledje sestavljala zadeta oseba, sledila zgodba o Kajnu in Ablu. Prisluhnimo Metodi Maj.

Maj

Za nami je petminutni izsek prispevka, ali bi Kajn ubijal, če bi bil psiholog Metode Maj. Bolj kot vsebino je zanimivo videti, da se da tudi na kongresu nasmejati, četudi kislo. Še ena funky tema je bila predstavitev magistrske naloge Tine Mervic, zakaj otroci lažejo.

Mervic

A zanimiv del magistrske šele sledi. Posnetke, na katerih otroci povejo, ali so ali niso pogledali v škatlo, je pokazala odraslim, ki se poklicno ukvarjajo z otroki, in takim, ki se ne. Med posnetki so bili takšni, kjer so otroci govorili resnico, da niso pogledali v škatlo, in takšni, kjer so se otroci zlagali, da niso pogledali v škatlo. In kako so se odrasli obnesli pri prepoznavi, kdaj je šlo za laž? Slabo. Nič bolj kot naključno niso zmogli prepoznati laži otrok.

Tako kot kongres se tudi oddaja o njem konča precej nekatarzično. Še en komad za slovo, tako kot koncert skupine Groovocado na kongresu. Najboljše se pač pusti za konec. The Avalanches s komadom Frontier psychiatrist.

Avalanches: Frontier psychiatrist
 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.