Dvigajo se temperature in dviga se nivo stresa pri študentkah in študentih, ki manično in panično opravljajo semestrske obveznosti. Izpitno obdobje je že v polnem razmahu, a prav tako so tudi poletni dogodki in festivali. Ali bo študentariji uspelo opraviti vse izpite s pozitivno oceno in se zasluženo sprostiti do oktobra ali pa jih čakajo še septembrski roki?

Junija se v Psihoteki lotevamo najbolj študentskega sranja od vseh - izpitov. Kaj pravi o tem psihologija, si bomo ogledali iz treh vidikov. Najprej bomo predstavili nekaj prijaznih praktičnih nasvetov, kako se lotiti učenja, kako se organizirati in s kakšnimi triki sebe prelisičiti, da ostane v glavi čim več informacij. Sledi razmislek o duševnem zdravju študentov, ki je posebej med izpiti na največjem udaru. Kaj so problemi in kaj rešitve, bomo preverili v srednjem delu oddaje. Na koncu oddaje pa še o nootropikih. Čeprav se sliši, kot da gre za tropsko uživancijo, s tem poimenujemo specifične učne pripomočke. Nootropiki so različne snovi, ki, domnevno, omogočajo večjo produktivnost pri učenju.

Vsak študent ali študentka si želi slišati čudežni recept, kako se s čim manj napora in vloženega časa čim več naučiti. Odgovori, ki jih dobijo, pa jim ponavadi ne ustrezajo. V vsakem primeru od njih zahtevajo vložen napor, ponavadi celo več dela, kot so pričakovali. Nasveti, ki so ponujeni, pa so ponavadi videti preveč samoumevni ali preprosti, da bi jih preizkusili. Mnogi zavijajo z očmi, ko jim študentke psihologije predlagamo empirično potrjeno delujoče praktične tehnike [poudarek], in raje nadaljujejo z mučnim maratonskim listanjem gradiva. Tudi omenjenim skeptikom bo intervju, ki sledi, koristen.

Pogovarjali smo se z Ivano Komljen

Predstavitev Ivane Komljen

V dvajsetih minutah je razprla široko paleto učnih nasvetov, ki, kako presenetljivo, delujejo tako dobro, da jih uporablja tudi sama.

Izjava Ivane Komljen

Pred drugim delom oddaje o duševnem zdravju študentov sledi komad Taste zasedbe Rhye po izboru intervjuvanke Ivane.

Zopet pozdravljene in pozdravljeni v oddaji Psihoteka na Radiu Študent. Za nami je segment o praktičnih nasvetih za učenje, pred nami predstavitev nootropikov, v tem trenutku pa se ukvarjamo z duševnim zdravjem študentov. Za komentar o problematiki duševnih stisk študentov, še posebej med izpitnim obdobjem, smo vprašali profesorja klinične psihologije Roberta Mastena, ki letos s študentkami in študenti izvaja obširen projekt o duševnem zdravju mladih na prehodu v odraslost. Kamor pademo seveda tudi študentke in študenti.

Izjava Roberta Mastena

Sledi komad Where the Wild Roses Grow zasedbe Nick Cave & The Bad Seeds z Kylie Minogue, ki ga je izbral Robert. Se slišimo v zadnjem delu oddaje o nootropikih.

Prvi korak so opravljene sprotne obveznosti pri predmetu. Sledi pravočasna prijava na izpit. Nato nabiranje in zbiranje literature z vseh vetrov. Čas za učenje še prehitro mine. Naenkrat je do izpita še par dni, snovi pa ogromno. Padeta motivacija in morala, izčrpanost in utrujenost pa postaneta nevzdržni. Kaj pa zdaj? Modeli učenja na tem mestu ne znajo reči drugega kot: “Naspi se, bo, kar bo, zdaj je že itak prepozno.”

Menda obstaja čudežni eliksir, ki te kot v pravljici reši te zagate. Ljudje niso poenoteni, kaj točno je ta snov, tako da si vsak najde drugo poživilo, ki mu omogoči intenzivno in efektivno učenje. Čudežni eliksirji za boljše učenje niso nič kaj presenetljivi - gre za stimulanse, ki ohranjajo budnost, koncentracijo in motivacijo. Imenujejo se nootropiki pa tudi pametne droge ali kognitivni ojačevalci, enhancerji. Za poglobitev v to tematiko smo našli popolno sogovornico.

Predstavitev sogovornice

Kaj točno spada pod nootropike, kako delujejo in kdo jih uporablja, je povedala Nuša.

Izjava Nuše Japelj

Sledijo anonimizirane osebne zgodbe uporabnikov in uporabnic, ki so v namen kakršne koli oblike študija, naj bo to učenje, branje ali pisanje, zaužili različne substance. Kako so te vplivale na proces učenja in njih same, so nam zaupale tri osebe. Težko je bilo dobiti prvoosebno izkušnjo jemanja nootropikov, saj smo po javnem pozivu prejeli dve vrsti odgovorov. Prvi odgovor je bil pravzaprav vprašanje, kje se to kupi, drugi odgovor pa je povedal, da to vsi jemljejo, a nihče o tem ne bo spregovoril. Anonimnežem se za njihovo odprtost in deljenje izkušnje še posebej zahvaljujemo!

Na Radiu Študent odsvetujemo rabo nedovoljenih substanc ali prekomerno uživanje dovoljenih stimulansov. Uživanje nepreverjenih in napačno doziranih substanc lahko povzroči neželene stranske učinke, tudi zastrupitev. Pred nakupom ali uporabo nootropikov se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom in ne dilerjem. Stališča anonimnežev niso stališča avtorice ali Radia Študent.

Anonimnež 1

Z nootropiki sem se srečal v drugem letniku študija. Ker sem na fakulteti, kjer se je potrebno precej učiti in ogromno časa preživeti za knjigami, smo venomer iskali takšne ali drugačne pripomočke, da se oči ne bi zapirale in da bi lahko ohranili potrebno koncentracijo v študijskih dneh. Ker redbulli, kave in cigareti niso več pomagali, smo se odločili, da prek darkneta naročimo modafinile in ritaline ter preizkusimo njihovo moč.

Prej smo se pozanimali tudi o doziranju teh tablet in zato najprej jemali le polovičke. Na začetku nas je verjetno zagrabil placebo, saj se je vsem zdelo, da nas modafinil dvigne na drugo raven in se lahko res zbrano učimo. A ob pretirani uporabi v kombinaciji z energijskimi pijačami to ne deluje kot stimulans možganov, ampak bolj kot kakšna slaba droga, ki ti še dobrih 10 ur po zaužitju ne pusti spati.

Sam sem s tem prenehal, saj imam že tako ali tako probleme s spanjem, to pa se je kazalo tudi v moji koncentraciji pri učenju. Spati nisem mogel, učiti se pa tudi ne. Nekaterim bojda pomaga, ampak če nimaš motivacije za učenje, ti je tudi tableta ne bo dala, ti bo pa verjetno povečala vzdržljivost.

Sredi izpitnega obdobja sem v želji po izboljšanju koncentracije in višji storilnosti vzel 10 mg ritalina. Prvih 10 minut po zaužitju sem bil malo nervozen, kar pri meni ni neobičajno pri jemanju zdravil. Blaga anksioznost je trajala kakšnih 20 minut, prve psihoaktivne učinke sem pa opazil 20 minut po zaužitju. Imel sem občutek, da lažje nadzorujem svoje misli, lažje sem obdržal pozornost in zdelo se mi je, da si stvari lažje zapomnim.

Ker sem po prvi uri opazil, da mi v primerjavi s prejšnjimi dnevi učenja gre veliko bolje, mi je to dalo samozavest in energijo, da sem nadaljnjih 6 ur imel zelo produktivno obdobje učenja. Med učenjem sem na približno pol ali tričetrt ure jemal petminutne odmore, kjer sem opazil, da sem si hitreje in bolje opomogel od učenja. Med odmori sem se zavedel, da so moje misli neprimerno bolj urejene in jasne kot po navadi.

Proti večeru je učinek zdravila padel, jaz sem postajal utrujen in moje počutje se je vrnilo na običajno raven. Težko sem se koncentriral, imel sem večje težave s prokrastinacijo in manjši nadzor nad svojim vedenjem. Celotna izkušnja je bila pozitivna, saj sem takrat obdelal približno 30% več snovi kot na moj povprečen dan učenja. Stranskih učinkov nisem občutil.

Anonimnež 2

Avgusta sem se odpravil na deseturno psihonavtično potovanje v bližnji gozd, na katerem sem v jutranjih urah zaužil 250 mikrogramov dietilamida lizergične kisline oziroma LSD.  Približno dve uri po zaužitju, ko sem sedel ob potoku in bral Alico v čudežni deželi, so se mi začeli zaostrovati vsi čuti, zvok potoka je postajal glasnejši in jasnejši, odtenki barv gozda in nasploh celotne okolice so pridobili posebno globino in kontrast, ki ga v vsakodnevnem zavestnem življenju ne izkušam. Kot je znano, LSD ne učinkuje takoj, ampak se stopnjuje skozi čas, dokler ne doseže vrhunca, na katerem se pri samem procesu nisem mogel izogniti zavednemu ali nezavednemu nagibu, da bi obdržal neko obliko nadzora oziroma racionalizacije tega, kar se mi v trenutnem duševnem stanju dogaja. Smrt ega ni koncept, ki se ga zaman povezuje z mnogoterimi psihedeličnimi izkušnjami, ampak je nekaj, kar sem doživel tudi sam in sem prepričan, da čaka kogarkoli izmed vas, v kolikor ste pripravljeni vstopiti v spremenjeno stanje zavesti, ki ga ponuja dotična substanca.

Na tako imenovanem vrhuncu sem doživel smrt, umrl sem v sebstvu, umrl sem v preteklosti in prihodnosti, edino večnost mi je predstavljala neskončnost sedanjosti tega trenutka. Občutek oziroma stanje, v katerem sem se znašel, bi lahko opisal kot prvotnost zaznave, kot neprečiščen tok realnosti, kot neomadeževano izkustvo življenja brez pripisanih kategorij, konceptov, definicij, kot da bi živčni sistem postal osvobojen vseh mentalno-konceptualnih aktivnosti, oziroma bolj filozofsko: izginil je simbolni red, s katerim konstituiramo našo iluzorično realnost.

Šlo je za zaznavo, ki je neformirana, neustvarjena, nepovzročena, nesimbolizirana. Brez občutka sebstva oziroma neke identitete, čista praznina in čista prisotnost, brez misli, brez besed, brez kulturne sheme stvari, brez ideologij, samo stanje absolutne realnosti brez kulturnih konstrukcij, ki strukturirajo zavestno izkustvo.

Ob vsem tem pa me je vizualno spremljalo stanje, v katerem je vsa materialna realnost, ki jo je moč ugledati z očmi, popačena, drevesa se zlivajo, vrtinčijo, plešejo spiralni ples, medtem ko je notranja vizualna planota po zaprtju oči polna geometrijskih likov, ki jih poznamo pod imeni Platonova telesa, roža življenja, sadež življenja, Metatronova kocka in podobno. Enkrat po vrhuncu, ko sem uspel pridobiti kognitivno funkcionalnost, sem zapisal te besede: [vzneseno] “Večnost je prisotnost, ni smisla, ampak to je čudovito!”

Anonimnež 3

Branje ali študij pod vplivom take ali drugačne substance seveda gre … kot po maslu! Je pa seveda vprašanje oziroma problem, do kakšne oziroma nenazadnje tudi preko katere mere.  Imeti slednjo –  je najbrž prvi pogoj za uspešno spuščanje v šolske nemire te vrste, gotovo pa to imetje na določeni točki sovpade z vodilom, ki naj bi ga bojda izustil Ernie Hemingway: »Write drunk – edit sober!«

Dej jih ob študiju par različnih v rit, mirno, bo pa treba kakršnekoli že zapiske – predvsem tiste pod kožo – kasneje slej ko prej uredit … Govoriti iz osebne izkušnje bi pomenilo prvič priznati eno veliko natego – od tega, da sem se zapušen lažje spravil k delu, bil ob tem izjemno skoncentriran in so mi misli bežale ravno prav hitro na vse strani, da sem jih lahko še ujel, do tega, da sem do naslednjega dne marsikaj hitreje pozabil, da je vutra sčasoma postala nuja in da so me na koncu popolnoma sesuli težki napadi tesnobe.

Nekoč bi me par kapelj hašiševega olja na kreker preveč skoraj odvrnilo od doktorata! In drugič, da sem sčasoma poskusil tudi trše zadeve in se navlekel na upperje … Piše se na vsem možnem na različne načine fantastično, takisto misli, so pa problem downerji in trenutki, ko nabliskani rokenrolerji postanemo trezni uredniki … Marsikdo se naslednji dan ustraši iti na izpit … Toplo priporočam in morda še topleje odsvetujem!

 

Za konec junijske Psihoteke še en meditativen komad, ki ga Nuša na repeat posluša med učenjem.

Glasba:

Rhye: Taste

Nick Cave & The Bad Seeds in Kylie Minogue: Where the Wild Roses Grow

Kygo: Piano Jam