V današnjem ZbritOFFu povzemamo raziskavo slovenskih raziskovalk, v kateri primerjata miselne sposobnosti med tistimi, ki igrajo, in tistimi, ki ne igrajo videoiger. Poročata, da se igranje akcijskih videoiger povezuje z boljšo sposobnostjo miselne rotacije in višjo kapaciteto pozornosti. Rezultate študije, ki se za razliko od prejšnjih osredotoča na specifični žanr videoiger, sta objavili v reviji Cyberpsychology.

Raziskovalki sta se osredotočili na tri ključne kognitivne sposobnosti, pomembne pri igranju videoiger. Udeleženke in udeleženci so za ta namen opravili tri računalniške teste. Test mentalnega rotiranja objektov meri zmožnost prostorskega predstavljanja. Naloga udeleženk je bila na podlagi slike osnovnega predmeta prepoznati, na kateri sliki je identičen predmet, le da zavrten v prostoru. Test sledenja objektom meri zmožnost vzdrževanja pozornosti. Pri tem so udeleženci spremljali spremembe barv prikazanih dražljajev. Test preklapljanja pa meri sposobnost fleksibilnega preklapljanja med nalogami z različnimi pravili za reševanje

Raziskovalki sta v uspešnosti izvedbe treh kognitivnih nalog primerjali 82 igralcev oziroma igralk akcijskih videoiger z 81 osebami brez posebnih igralskih izkušenj. Rezultati so pokazali, da je igranje akcijskih videoiger povezano z boljšo sposobnostjo mentalne rotacije in višjo kapaciteto pozornosti. Igralke in igralci so hitreje preklapljali med nalogami z različnimi pravili kot neigralke in neigralci, vendar pa se med seboj niso razlikovali v pravilnosti reševanja naloge. Raziskovalki zaključujeta, da je igranje akcijskih videoiger pozitivno povezano s hitrostjo procesiranja informacij, pozornostjo in vidnoprostorskimi sposobnostmi, ter ponudita možnost, da bi lahko s tovrstnimi igrami tudi izboljšali te zaznavne in kognitivne sposobnosti. 

Preden investirate v nov gaming računalnik, naj opozorimo na nekaj omejitev. Študija ponuja povezave z dosežki na specifičnih kognitivnih nalogah, za katere zgolj predpostavljamo, da kažejo na preučevane miselne sposobnosti. Četudi bi dosežki na teh testih res odražali želene sposobnosti in bi bili rezultati neomajno veljavni, je študija pokazala samo na povezave in ne vzročne odnose. Ne moremo trditi, ali je igranje iger vzrok za boljše kognitivne sposobnosti ali da osebe z boljšimi sposobnostmi tudi več in raje igrajo videoigre.

Alt + F4 bo vsak čas pritisnila Katja.

Meme art by Enej