A me lah mal spucaš?

V današnjem Znanstvenem britOFFu poročamo o raziskavi, ki je pokazala, s katerimi mehanizmi se zajedavske glive odzovejo na obrambno vedenje mravelj. Glive so namreč eden najpogostejših zajedavcev pri mravljah. Članek je znanstvena skupina objavila v reviji Nature Ecology and Evolution. 

Nekatere socialne žuželke se proti svojim zajedavcem borijo z individualno in socialno imunostjo. Slednja pri žuželkah pomeni, da si te med seboj pomagajo tako, da druga drugi odstranjujejo zajedavce, preden bi ti lahko povzročili znantno širjenje okužbe. To vedenje je denimo značilno za mravlje – z rednim odstranjevanjem glivnih spor preprečujejo škodljivo napredovanje okužbe. Raziskovalna skupina je želela ugotoviti, kako selekcijski pritisk sprotnega odstranjevanja spor vpliva na prilagoditve gliv.

V poskusih so uporabili argentinsko mravljo Linepithema humile, ki so jo okužili z različnimi glivami rodu Metarhizium, ki so tudi njihovi naravni zajedalci. Vsakokrat so okužili zgolj eno mravljo, ki so jo v petrijevki pustili samo ali pa so ji dodali še nekaj neokuženih sostanovalk. Po smrti okužene mravlje so s sporami gliv s trupla okužili naslednjo mravljo. Da bi simulirali evolucijsko prilagajanje gliv, so postopek ponovili na desetih mravljah. Po desetih generacijah poskusa so s sporami okužili eno mravljo, dodali pa so ji še par neokuženih mravelj. Želeli so videti, kakšen odziv pri mravljah v skupnosti sproži gliva, ki je deset generacij preživela na osameli mravlji. Preverili so tudi, kako uspešno se gliva, ki je deset generacij preživela izpostavljena čiščenju s strani ostalih mravelj, razrašča na mravlji, ki je ne čistijo druge mravlje. 

Osem dni po okužbi so analizirali, koliko mravelj je poginilo, in določili, da so glive, ki so prišle z mravelj, živečih v skupnosti, veliko manj patogene kot glive iz osamelih mravelj. Namesto v višjo stopnjo patogenosti so raje investirale v količino proizvedenih spor. Proizvedle so jih dvakrat toliko kot glive, ki so se razvijale na osamelih mravljah. Mravlje so se na glive, ki so pred tem rasle na mravljah v skupnosti, kar pol manjkrat odzvale s čiščenjem svojih sostanovalk. Izkazalo se je, da spore gliv, ki so bile podvržene selekcijskemu pritisku čistilnega vedenja mravelj, izražajo manj ergosterola. Ta je prisoten v membranah glivnih celic. Vpliv ergosterola na zaznavanje pri mravljah so preverili tako, da so jih poškropili samo z ergosterolom. In res so mravlje tudi ob samem ergosterolu brez dodanih spor intenzivneje čistile svoje sostanovalke.

Vedenjski odziv mravelj – socialna imunost – torej pomembno vpliva na razvoj glive. Znižajo stopnjo patogenosti, hkrati pa investirajo energijo v proizvodnjo večjega števila spor in zmanjšajo izločanje ergosterola. Tako se poskušajo izogniti temu, da bi jih prepoznale mravlje, ki čistijo okuženo mravljo. Po drugi strani pa glive brez selekcijskega pritiska ostalih mravelj svojo energijo raje investirajo v višjo stopnjo patogenosti.

Mravlje je čistila Dora.

Photo: Pixabay