Ameriška raziskovalna skupina je nedavno dokazala učinke človeka na dnevno-nočne vzorce aktivnosti divjih živali. Ugotovitve so podobne na različnih kontinentih, v različnih habitatih, znotraj različnih taksonov in ob različni aktivnosti človeka v posameznem predelu. Ker se človekov vpliv še povečuje, se postavlja vprašanje sobivanja človeka in divjega sveta.

Širjenje vpliva človeške aktivnosti ima velik vpliv na uničevanje habitatov, propadanje ekosistemov ter izumiranje vrst. Prav tako vpliva tudi na divje živali, ki so do človeka oblikovale velik strah in svojo aktivnost prilagodile nočnemu življenju, da bi se stiku s človekom izognile. V zgodovini se je podobno stanje že pojavilo v obdobju dinozavrov. V želji po varnosti so se manjše živali dinozavrom enostavno izognile.

Divje živali, ki na različnih področjih sobivajo s človekom, skušajo stik s človekom omejiti – to lahko storijo prostorsko, kar pomeni, da poiščejo skrita področja, kjer človek ne biva. Lahko pa stik omejijo časovno – torej s prilagajanjem svojih dnevno-nočnih vzorcev aktivnosti.

Da bi ocenili časovne spremembe aktivnosti divjih živali kot odgovor na prisotnost človeka, je raziskovalna skupina opravila metaanalizo aktivnosti sesalcev vzdolž gradienta razširjenosti človeka. Raziskava je zajela 62 vrst sesalcev, ki so razširjene po šestih kontinentih. Analiza je zajela živali s telesno maso vsaj enega kilograma. Take živali imajo večje potrebe po prostoru ter pogosteje prihajajo v konflikt s človekom. Izračunali so stopnjo tveganja, na podlagi katere so lahko ocenili, ali je nočna aktivnost živali ob prisotnosti človeka večja ali manjša.

Povečano nočno aktivnost so potrdili tako pri živalih, ki so že sicer aktivne v nočnem času, kot tudi pri živalih, ki so običajno aktivne podnevi. Odziv živali in njihovo prilagajanje dnevno-nočnih vzorcev so dokazali za vse preučevane načine prisotnosti človeka – od lova, sprehodov, razvoja mest do kmetijstva in njegovih vplivov. Zanimivo je, da je odziv živali vedno enak – ne glede na to, ali je življenje živali ob aktivnosti človeka ogroženo ali ne, se divje živali človeka bojijo in se mu postopno pričnejo izogibati.

Glavno težavo spremenjenih vzorcev aktivnosti predstavlja predvsem pomanjkanje prilagoditev na nočno življenje. Čeprav na primer plenilec lahko lovi ponoči, se postavlja vprašanje, ali bo v nočnem času videl, kje je plen, predvsem pa tudi, ali bo plen takrat sploh aktiven. Globalno povečevanje nočne aktivnosti divjih živali kaže na visoko stopnjo vedenjske plastičnosti med živalmi, kar pa ima velik vpliv na celotno ekologijo in ohranjanje vrst.

Pozitivni učinki ločevanja stikov človeka in divjih vrst so opazni predvsem na stopnji omejevanja stikov med njimi, kar lahko ugodno vpliva na stopnjo preživetja divjih vrst. Več pa je negativnih učinkov - od učinkov na fitnes vrst do sprememb v sistemih plenilec-plen, kar lahko dalje vpliva na preživetje plenilcev in plena ter na spremembe prehranjevalnih verig znotraj ekosistemov. Kadar govorimo o sicer dnevno aktivnih živalih, lahko pričakujemo, da bodo take živali ob nočni aktivnosti bolj podvržene plenilcem in ne bodo imele protiplenilskih vedenj, ker plenilca ne bodo poznale. Učinke lahko pričakujemo tudi na področju vedenjskih vzorcev, slabše navigacijske sposobnosti in večjih metabolnih zahtev.

Človekov vpliv na divji svet je za vas raziskovala Mojca.