Korejski raziskovalci in raziskovalka v nedavno objavljeni raziskavi popisujejo gojenje bakterijske vrste Chromobacterium piscinae v prisotnosti njenega plenilca, predatorske bakterije Bdellovibrio bacteriovorus. Ugotovili so, da v gojiščih, bogatih s hranili, bakterija Chromobacterium piscinae tvori in izloča cianid, s čimer se zaščiti pred plenjenjem.

Pojma plen in plenilec običajno povezujemo z višjimi živalskimi vrstami in nas večinoma asociirata na antilopo, ki skuša ubežati sestradanemu levu in v večini primerov konča kot njegova večerja. Preredko se zavedamo, da je plenjenje prisotno pri vseh skupinah živih bitij, torej tudi pri bakterijah.

Lep primer predatorskih bakterij so predstavniki bakterijskega rodu Bdellovibrio. V naravi jih najdemo v dveh različnih fazah: kot prostoživeče bakterije z bičkom, ki jim pomaga pri plavanju, in kot celice, ki kot zajedalci živijo znotraj uplenjene celice. Ko plenilska bakterija zazna primerno bakterijo, vstopi v prostor med membrano celice in celično notranjostjo in se začne prehranjevati s sestavnimi deli uplenjene celice. Sčasoma raste in se množi. Novo nastale plenilske celice postopoma razgradijo preostanek gostiteljske bakterije in pričnejo iskati nov plen.

V iskanju vzroka, zakaj bakterije vrste Chromobacterium piscinae od vseh preučevanih gojišč tvorijo cianid le v gojišču, bogatem s hranili, so ugotovili, da bakterije cianid sintetizirajo iz aminokislin. To pomeni, da bi moralo gojišče vsebovati večje število beljakovin, da bi bakterije proizvedle višje koncentracije cianida in posledično imele večjo zaščito proti plenjenju. Cianid se v plenilcu veže na encim citokrom c oksidazo, kar ovira prenos in proizvodnjo energije. Inhibira se tudi prenos hranil, ključnih za rast in razvoj plenilca. Učinki tega strupa na plenilsko celico sicer niso trajni. Ob zmanjšanju koncentracije cianida v okolici so opazili ponovno rast tako pri celicah v prostoživeči obliki kot tudi pri celicah v zajedavski fazi.

Znanih je več bakterijskih produktov, s katerimi se bakterije branijo pred plenilci, kot so praživali in gliste. Indol je bil do sedaj edina znana učinkovina, s katero se bakterije lahko branijo pred bakterijskimi plenilci. V prihodnosti pa nameravajo dobro preučiti tudi druge snovi, ki jih bakterije uporabljajo kot obrambo pred plenjenjem, in njihove ostale obrambne mehanizme. Za plenilsko bakterijo Bdellovibrio bacteriovorus so namreč ugotovili, da napada preko 100 človeških patogenov in o njej že razmišljajo kot o potencialnem nadomestku za običajne antibiotike.

Bakterijske spopade je z varne razdalje preučevala vajenka Nataša.