Odcepljenemu (ang. spin-off) podjetju Prieto Battery je prvemu na svetu uspelo izdelati baterijo, ki uporablja tridimenzionalne elektrode. Ustanoviteljica podjetja Amy Prieto, ki je sicer zaposlena kot izredna profesorica na Univerzi v Koloradu, je v izjavi za javnost razložila, da ideja o tako imenovanih 3D-baterijah ni nova. Njeno podjetje pa je prvo, ki je napravilo delujočo napravo, primerno za proizvodnjo.

Klasične baterije, kot jih poznamo danes, so zgrajene iz dveh tankih elektrod, med njima pa je zelo tanek sloj elektrolita. Da lahko v take baterije spravimo zadostno količino energije, morajo biti površine vseh treh slojev zelo velike. Ker je debelina samih plasti v primerjavi z njihovo površino zelo majhna, govorimo o dvodimenzionalni strukturi. Tretjo dimenzijo baterij pa dobimo, ko veliko tankih slojev zložimo enega na drugega. Podjetje Prieto Battery je za dosego zadostne površine elektrod namesto velikega števila tankih elektrod uporabilo debelo porozno peno iz bakra. Ta ima ravno zaradi svoje poroznosti veliko površino, kljub omejeni prostornini, ki jo sama elektroda zaseda.

Podjetje bo konec leta 2016 začelo prodajati elektrode, izdelane iz bakrene pene, leta 2020 pa naj bi na trg prišle tudi prve baterije, ki temeljijo na novi tehnologiji.  

Embriji plazilcev iz rodu Sphenodon ali tuatar razkrivajo, da se je penis v evoluciji razvil samo enkrat. Med amnioti, kamor sodijo plazilci, ptiči in sesalci, najdemo živali s penisom in brez njega. Nekatere kače imajo dvojne penise, racaki pa so znani po zavitem spiralnem penisu, ki se eksplozivno izviha in je videti kot makaron fusilli.

Evolucijske biologe je zanimalo, kako pojasniti raznolikost penisov med amnioti, prav tako pa so se spraševali, ali se je skozi evolucijo prenis razvil le enkrat ali večkrat. Tuatáre uvrščamo v posebnen red Rhynchocephalia, ki si zadnjega skupnega prednika deli z redom luskarjev, kamor uvrščamo kače in kuščarje, zato so odličen modelni organizem za raziskovanje evolucije amniotov.

Raziskovalna skupina z Univerze na Floridi je preučila zarodke tuatar iz harvardske embriološke zbirke. Na podlagi slik so s pomočjo računalniških programov oblikovali njihove tridimenzionalne zarodke. Odkrili so, da so zasnove za penis v zarodkih vidne, čeprav odrasli samci tuatar nimajo penisa. Vse to govori v prid enkratnemu pojavu penisa, ki pa je pri nekaterih živalskih vrstah kasneje izginil oziroma se je razvil v drugačne oblike.

Mednarodna vesoljska postaja je polna mikroorganizmov. Med njimi se skrivajo tudi oportunistični patogeni, ki bi lahko škodili astronavtom, saj se jim zaradi življenja v mikrogravitaciji zniža odpornost.

Mednarodna raziskovalna skupina v znanstveni reviji Microbiome poroča, da so v vzorcih zračnega filtra ter v uporabljenih vrečkah za sesalnike na Mednarodni vesoljski postaji odkrili veliko različnih mikroorganizmov. Kljub temu da so vsi deli Mednarodne vesoljske postaje pred uporabo očiščeni in dezinficirani, mikroorganizmi izkoristijo kar same astronavte za prevoz v nizko Zemljino tirnico, pri tem pa se še naprej veselo razmnožujejo. Vsekakor je to pomembno spoznanje za vse nadaljnje večmesečne in večletne vesoljske raziskovalne odprave s človeško posadko.