Marsikdo se po petdesetem letu sooči z neprijetno diagnozo: kalcinirajoči tendinitis - ali po domače kalcinacije. Gre za presežno nalaganje kalcijevih kristalov v mišicah ramenskega sklepa, kar povzroča močne bolečine in v veliki meri omejuje gibljivost rame. Simptome lajšajo močna protivnetna zdravila, toda bolezenski procesi, ki povzročajo tako hude bolečine, niso dobro razjasnjeni.

Avstralska raziskovalka je skupaj z avstralskimi in škotskimi kolegi v Journal of Bone and Joint Surgery nedavno postregla z novimi zaključki o kalcinacijah. Študija je potekala tako, da so vzorce tkiva iz rame odvzeli trem skupinam preiskovancev: pacientom z že ugotovljenimi kalcinacijami, pacientom s poškodbo rame in zdravim osebam, ki so predstavljale kontrolno skupino.

Ugotovili so, da je vnetje sicer prisotno tudi pri poškodbi rame, a da je neprimerno večje pri kalcinacijah. V kalciniranih lezijah so tako opazili močno povečano število vnetnih celic. Poleg tega so hkrati zaznali povečano vraščanje živčnih končičev in žilja, kar so povezali z značilno močno bolečino v nočnem času. Kot kaže, je prav razrast novih živcev in žil v kalcinirani rami tisto, kar povzroča hude bolečine.

S Tehnološkega inštituta v Massachusettsu poročajo o napredku pri snovanju algoritmov za načrtovanje dejavnosti. Z njimi lahko načrtujemo prevoz blaga, roparski pobeg ali pa obnašanje avtonomnih robotov. Odločitve glede različnih dejanj so v algoritmu predstavljene v obliki grafa, torej kot vozlišča, ki so povezana s prejšnjimi in naslednjimi odločitvami. Algoritem lahko tako uporabimo za vse aplikacije, za katere znamo problem pravilno abstrahirati.

Kompleksnost tovrstnih algoritmov za načrtovanje se z njihovo dovršenostjo povečuje. Njihovi avtorji so jih priredili tako, da ne iščejo zgolj najboljše rešitve, ampak da pri tem upoštevajo tudi verjetnosti, da se kakšna izmed predvidenih dejavnosti ponesreči. V ta namen je raziskovalna skupina s Tehnološkega inštituta v Massachusettsu in Avstralske narodne univerze razvila sistem, ki ustvari rezervne načrte delovanja. Ti so uporabljeni v primeru, da glavni načrt ne uspe, saj je svet nepredvidljiv in zamude avtobusov ali pa napačne meritve zaznaval niso tako neobičajen pojav.

V za zdaj še neobjavljenem članku prikazujejo, kako je možno z njihovim sistemom določiti verjetnost uspeha za vsako izmed vrst odločitev, ki jih mora algoritem upoštevati pri ustvarjanju rezervnih načrtov. Tako je avtonomnemu robotu možno zapovedati, da je bolj pomembno, da se ne zaleti, kot pa da prispe na cilj dovolj hitro. Raziskovalna skupina je dosegla napredek tudi pri ustvarjanju linearnih približkov za verjetnostne razporeditve. Pomembno je, da je linearizacija pravilno zastavljena, da se lahko algoritem veliko hitreje izvede, hkrati pa ne zavrže dobrih rešitev. Tak hevrističen način ponavadi ne uspe najti povsem optimalne rešitve, se ji pa v doglednem času zelo približa.

Na rezervne načrte za preiskovanje kalcinacij sva se zanašala Andrea in Jaka.