Raziskovalna skupina iz Rusije in Združenih držav Amerike je v reviji Physical Review B predstavila izsledke raziskave glede absorbcije elektromagnetnega valovanja v heksagonalnem borovem nitridu. Pod določenimi pogoji jim je uspelo doseči skoraj popolno absorbcijo elektromagnetnega valovanja, ne da bi se zanašali na destruktivno interferenco oziroma seštevanje dveh nasprotnih si valovanj. Tak odziv so napovedali s pomočjo teoretične analize molekulske zgradbe kristalne rešetke borovega nitrida, ki ga lahko najdemo tudi v naravi.

Odkritje je pomembno, ker je znanstvenikom dosežek uspel brez uporabe protiodbojnih nanosov, s katerimi običajno dosežemo destruktivno interferenco in s tem popolno izničenje elektromagnetnega valovanja. Pri teh je namreč uspešnost destruktivne interference zelo odvisna od geometrije nanosa in predmeta. Pri heksagonalnem borovem nitridu se je absorbiralo 99,99 odstotkov elektromagnetnega valovanja v samem materialu, ker je njegova dielektričnost anizotropična, kar v tem primeru pomeni, da ni enaka pri vstopni in izstopni smeri.

Borov nitrid pa še nekaj časa ne bo popoln material, s katerim bi bila ameriška letala varna celo pred najpametnejšimi poveljniki protiletalske obrambe. Skoraj popolna absorbcija elektromagnetnega valovanja je bila dosežena le pri določenih valovnih dolžinah v infrardečem spektru in določenih vpadnih kotih valovanja. Kljub temu pa raziskava odpira novo področje, ki obeta absorbcijo večjega dela valovnih dolžin z uporabo še neraziskanih materialov.

Zdaj pa žalostna novica za vse, ki radi tripate na operacijski mizi. Na Univerzi Cambridge so preučevali natančnejše odmerjanje količine anestetikov, ki ne bi več temeljilo na telesni masi posameznika, temveč bi bilo prilagojeno aktivnosti njegovih možganov v budnosti.

Merjenje nevroloških korelatov zavesti je velik izziv za nevroznanost. Razvoj zanesljivih meritev na možganih, ki bi napovedovale dejansko stopnjo nezavesti med splošno anestezijo pri operaciji, je težaven zaradi individualnih razlik v občutljivosti na anestetike. V raziskavi so zato z elektroencefalografijo merili zniževanje možganske aktivnosti med uvajanjem vedno višje stopnje anestezije s propofolom, običajnim intravenskim anestetikom. Pri tem so se preiskovanci na zvok odzivali s pritiskom na tipko, če so še bili budni.

Pri enaki koncentraciji anestetika so se nekateri še odzivali, medtem ko so drugi že bili nezavestni. Ugotovili so, da se skupini razlikujeta glede na jakost alfa valov v budnosti. Preiskovanci s šibkejšimi alfa valovi pred anestezijo so postali neodzivni že pri manjši koncentraciji anestetika v krvi. Nasprotno so bili preiskovanci z močnejšimi valovi bolj odporni na anestetik.

Z merjenjem možganske aktivnosti bi lahko že pred operacijo predvideli, koliko splošnega anestetika pacient potrebuje za zmanjšanje možganske aktivnosti do stopnje, ko se ne bi zavedal dogajanja, in to brez izpostavljanja tveganjem, povezanih s prevelikimi odmerki.

Natripana sva v naravi iskala borov nitrid Maja in Jaka.