Žuželke, ki s cveta na cvet širijo cvetni prah, so za življenjski krog rastlin neprecenljive. Brez oprašitve cvetov rastline niso sposobne oblikovati semen. Aktivnost opraševalcev je med drugim podrejena vremenskim in klimatskim razmeram. Irske znanstvenice in znanstvenike je zato zanimalo, kako vremenski dejavniki vplivajo na aktivnost in uspešnost leta čmrljev in čebel pri nabiranju cvetnega prahu. Izsledke študije so objavili v reviji Oecologia.

Irsko oceansko podnebje v veliki meri oblikujejo zračne mase iznad Atlantika. Zanj so značilni mile zime, blaga poletja in obilo padavin. To so za čebele in čmrlje neugodne razmere, da bi pogosto in učinkovito nabirali cvetni prah. Pogosta spomladanska temperaturna nihanja onemogočajo stalno aktivnost opraševalcev. Poleg tega vlaga oteži mehanizme nabiranja cvetnega prahu. Raziskovalna skupina je opazovala čebele, Apis mellifera, in čmrlje, Bombus terrestris, v sedmih jablanovih nasadih.

Raziskovalke in raziskovalci so lete čebel in čmrljev beležili s prostim očesom in s kamerami ob izhodu iz panja in povratku vanj. Ob vrnitvi žuželk v panj so vizualno ocenili, ali prenašajo cvetni prah, da so opredelili uspešnost letov opraševalcev. Meritve so opravljali zjutraj in popoldne v petminutnih časovnih intervalih, na sedmih različnih lokacijah. Med opravljanjem meritev so spremljali tudi vremenske dejavnike v okolici panjev.

Glavni dejavnik pogostosti letov čebel in čmrljev je temperaturni prag, kar lahko opazimo že z neaktivnostjo žuželk pozimi. Poleg tega so spremljali tudi sončno obsijanost, vetrovno jakost in zračno vlago. Za natančnejše meritve okoljskih pogojev pri letu čmrljev in čebel so parametre spremljali v neposredni bližini panjev. V roku enega meseca so znanstveniki in znanstvenice opravili prek 458 meritev letov opraševalcev in vremenskih dejavnikov.

Po statistični obdelavi podatkov je znanstvena skupina potrdila, da različne vremenske razmere vplivajo na uspešnost in pogostost letov opraševalcev. Čebele so izkazale večjo občutljivost za nižje temperature; cvetni prah so uspešno nabirale pri temperaturi zraka 20 stopinj. Idealni pogoji za let in nabiranje cvetnega prahu so bili prekinjeni ob preveliki sončni obsijanosti ali jakosti vetra. Znanstvena ekipa je vpliv sončne svetlobe povezala z drobnostjo čebeljih očes in sposobnostjo videnja med letom. Nadalje so ugotovili, da je jakost vetra nad hitrostjo devet kilometrov na uro zavirala vzlet čebel iz panja. Višja zračna vlaga, nad 40 odstotki, pa je na uspešnost nabiranja cvetnega prahu vplivala negativno, saj se je zmanjšala sposobnost pritrjevanja cvetnega prahu na nožne dlačice.

Za razliko od čebel so čmrlji izkazali več trdoživosti glede okoljskih dejavnikov. Pri opraševanju so čmrlji tolerirali višjo relativno zračno vlago kot čebele, kar je pogojeno z višjo gostoto nožnih dlačic. Nižjo raven sončne obsijanosti so čmrlji uspešno prebili zaradi večjih oči, ki jim omogočajo boljše navigiranje med letom. Vremenske razmere so najbolj vplivale na količino nabranega cvetnega prahu. V primerjavi s čebelami pa so bili čmrlji ob večji jakosti vetra uspešnejši pri nabiranju cvetnega prahu; veter jih je tudi manj oviral pri poletih iz panja.

Za celostno vrednotenje podnebnih dejavnikov na opraševalce je irsko podnebje pomanjkljivo merilo. Čeprav je Irska vremenska pregrada za evropsko podnebje, ima zelo raznolike spomladanske vremenske razmere. A tudi celinska podnebja v zgodnjem spomladanskem času izkazujejo neugodne vremenske pogoje za aktivnost opraševalcev. Z občasnimi vročinskimi vali ali pa neželenimi pozebami onemogočajo delovanje opraševalcev. Za uspešno oprašitev sadnih nasadov in samoniklih rastlin pa je ne glede na podnebje diverziteta opraševalcev ključna, saj so ti različno prilagojeni na različne vremenske pogoje.

Pred panji je čepel vajenec Matej.

Vir slike: https://live.staticflickr.com/3366/4614521314_953f81074b_b.jpg