… o zdravilnih učinkih kave …

… o podnebju grenlandskih Vikingov …

Da kava blagodejno vpliva na naše počutje, je verjetno znano veliki večini izmed nas. Vemo pa tudi, da ima nekatere pozitivne učinke na zdravje. Znano je na primer, da je pri kofetarjih in kofetaricah tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 manjše. Ta je posledica relativnega pomanjkanja inzulina, hormona, ki sodeluje pri procesu pretvorbe glukoze v energijo. Zmanjšan obseg tega procesa se odrazi na povišani koncentraciji glukoze v krvi, to pa lahko privede do zdravstvenih problemov, na primer slepote ali okvare živčevja.

Raziskave so pokazale, da je pri ljudeh, ki popijejo tri do štiri skodelice kave na dan, tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 manjše. Dolgo je veljalo prepričanje, da je za to zaslužen kofein. Na koncu se je izkazalo, da ima enake učinke tudi brezkofeinska kava.

Izmed vseh učinkovin, ki bi lahko bile zaslužne za prej opisane pozitivne lastnosti kave, so nedavno nedvoumno potrdili učinek dveh. Gre za spojini kafestol in kavno kislino. Ti spojini delujeta tako, da spodbudita dodatno izločanje inzulina. Za kafestol se predvideva, da poveča tudi privzem glukoze v mišične celice. Ta odkritja so pomemben napredek pri razvoju novih zdravil za sladkorno bolezen tipa 2, čeprav predstavljajo šele enega izmed prvih korakov na tej poti.

Meritve berilijevega izotopa 10 v ledeniških nanosih z Grenlandije in Kanade so dokončno pokončale idejo globalno konsistentnega srednjeveškega toplega obdobja.

Srednjeveško toplo obdobje je znano tudi kot srednjeveška podnebna anomalija. Skeptikom klimatskih sprememb služi kot eden ključnih argumentov proti ideji človeško povzročenega globalnega segrevanja z začetkom v devetnajstem stoletju. S pomočjo te otoplitve naj bi norveški Vikingi kolonizirali Grenlandijo, nato pa jo v začetku štirinajstega stoletja zaradi mraza in lakote ob nastopu male ledene dobe zapustili.

Skupina znanstvenikov z univerze v Kolumbiji je opravila natančno analizo kemičnih izotopov v vzorcih balvanov [balvánov] z jugozahoda Grenlandije in sosednjega Baffinovega otoka. Ugotovili so, da so nekatere ledeniške morene, odložene tekom vikinške poselitve teh območij, povsem dosegle svoj maksimum iz obdobja male ledene dobe. Sodeč po tem, je bilo podnebje ob prihodu Vikingov prav tako toplo oziroma hladno, kot je bilo ob njihovem odhodu.

Vodja raziskave, ledeniški geolog Nicolás Young, meni, da študija dokazuje evrocentričnost koncepta srednjeveškega toplega obdobja. Temelji namreč na podatkih, ki so bili zbrani na območju Evrope, katerih pa, kot dokazuje njihova raziskava, ne moremo posploševati na globalno raven.

Podnebje Vikingov sta ob jutranji kavi diagnosticirala vajenca Jure in Domen.