Običajno se pri potresu najprej pojavijo primarni valovi, ki se širijo skozi trdne, tekoče in plinaste snovi. Takšne valove sezmične opazovalnice zabeležijo nekaj sekund ali minut pred prihodom sekundarnih valov, ki povzročijo večjo škodo in lahko terjajo smrtne žrtve. Na gosto poseljenih potresnih območjih, kot je na primer Japonska, imajo zato vzpostavljene sisteme zgodnjega potresnega obveščanja, ki prebivalce posvarijo prek televizije, radia in mobilnih telefonov.

Raziskovalci in raziskovalke z Berkeleyja v Kaliforniji pa so se domislili, kako mobilne telefone uporabiti ne le kot prejemnike obveščanja, ampak tudi kot merilnike potresnih sunkov. Skoraj vsi pametni telefoni imajo vgrajene mikroelektronske strukture, ki služijo kot akcelerometri oziroma merilniki pospeška. Ti so v zadnjih letih postali že zelo občutljivi in lahko zaznavajo manjše pospeške v vseh smereh.

Raziskovalna skupina je za androidne pametne telefone razvila aplikacijo MyShake, ki razpoznava in zbira primerne podatke o tresenju. Te so nato primerjali s podatki seizmoloških opazovalnic in napisali algoritem, ki potrjuje lokacijo in magnitudo prihajajočega potresa.

Z aplikacijo MyShake in člankom v Science Advances so demonstrirali koncept uporabe pametnih telefonov kot pripomočkov za zgodnje zaznavanje potresov. Na ta način pridobljeni podatki so seveda manj točni kot podatki umerjenih in natančnejših seizmometrov. Vendarle pa v kombinaciji s podatki seizmoloških opazovalnic lahko izboljšajo sistem predhodnih potresnih opozoril in nudijo potresne podatke v regijah, kjer so seizmološke opazovalnice manj pogoste. Poleg tega večja gostota mobilnih telefonov na posameznih področjih omogoča kartiranje mikroseizmičnih zemljevidov prizadetega območja.

Globalizacija vodi v hitrejši prenos bolezni med ljudmi, vpliva pa tudi na prenos virusov med čebelami. Mednarodna raziskovalna skupina v reviji Science tako poroča o pospešenem prenosu virusa poškodovanih kril med čebelami po svetu v drugi polovici 20. stoletja.

Virus poškodovanih kril izvira iz evropskih čebel, prenašajo pa ga parazitske pršice iz rodu varroa. Znanstvenice in znanstveniki so z uporabo filogeografske analize spoznali, da so se pršice začele pospešeno širiti po čebeljih kolonijah v zadnjih nekaj desetletjih. Najverjetneje so se prenesle iz azijskih na evropske čebele. V nadaljevanju raziskave pa so ugotovili, da razširjenost virusa sledi podobnim vzorcem kot razširjenost pršic.

Do hitrejšega prenosa pršic in s tem tudi virusa verjetno prihaja predvsem zaradi trgovanja s čebeljimi maticami. Tako raziskovalke in raziskovalci v zaključku predlagajo večji nadzor in pregled nad selitvijo čebeljih kolonij.

Pretresalo je Iana in Zarjo.