Čmrlji ne marajo pognojenih rastlin

Aktualno-politična novica
11. 11. 2022 - 8.05

Mednarodna znanstvena skupina z Univerze v Bristolu je v reviji PNAS Nexus objavila raziskavo, ki kaže, da umetna gnojila opraševalcev ne odvračajo od opraševanja rastlin zaradi vonja, temveč zaradi spremembe v električnem polju okoli rastline.

Rastline opraševalcem na različne načine namigujejo, naj jih oprašijo. Opraševalci si pri navigaciji v okolju pomagajo z barvo, soncem in magnetnim poljem. Pri izbiri pravega cveta pa se oprejo tudi na vonj, obliko in vlažnost ter celo na električno polje rastline. Interakcije med rastlinami in žuželkami – denimo obisk čebel in odvzem cvetnega prahu – spremenijo električni naboj. Električno polje namreč nastane iz negativnega bioelektričnega potenciala v rastlini in pozitivnega naboja v ozračju in žuželkah. Rastline, ki so jih žuželke obiskale večkrat, imajo torej bolj pozitiven naboj in tako ostali opraševalci vedo, da na njih najverjetneje ni več veliko cvetnega prahu. 

Raziskovalna skupina je preverila, kako se čmrlji odzivajo na prisotnost umetnih gnojil in kaj natanko v gnojilu jih odvrača. Najprej so spektrofotometrično potrdili, da umetno gnojilo ne vpliva na odboj svetlobe. Nato so čmrljem, ki rastline pogosto razlikujejo glede na vonj, nastavili posodice s sladkano vodo. Okolico posodice so poškropili bodisi z vodo bodisi z gnojilom, raztopljenim v vodi. Skupina je opazila, da so čmrlji enako pogosto obiskovali posodice tako ob gnojilu kot ob zgolj sladki vodi. Razlog za odganjanje opraševalcev se torej ne skriva v spremembi barve ali vonja.

Vpliv električnega polja na opraševanje so opazovali v rastlinah v zemlji in rezanih rastlinah. Poskuse so izvedli na travniški krvomočnici, ambroziji in sivki. Pokazalo se je, da škropljenje s sintetičnimi gnojili na površini rastlin povzroči spremembe električnega potenciala, ki lahko trajajo od nekaj minut do pol ure. Te spremembe so dolgotrajnejše od naravno prisotnih manjših variacij električnih potencialov, ki jih povzroča denimo veter ali padavine. Preverili so še, kako se opraševalci odzivajo na spremembo naboja. Čmrlje so izpostavili rastlinam, ki so jim z elektrodo umetno uravnali naboj, in preverili, kako se odzovejo na spremembe. Pokazalo se je, da so na rastlinah s spremenjenim nabojem pristali pol manjkrat. 

Naboj se spremeni, ker so umetna gnojila pogosto nabite molekule, ki v manjših količinah sicer ne bi vplivale na električno polje rastline, vendar se v kmetijstvu pogosto uporabljajo v večjem obsegu. Raziskava pa je pokazala, da sploh ni nujno, da je določena kemikalija v kmetijstvu toksična, pa vseeno spremeni vedenje organizmov. Potrebna je zgolj majhna sprememba naboja, pa opraševalec ne bo več vedel, kje je prava rastlina in ali se na njej nahaja cvetni prah.

 

Foto: "Lavender" by "Lode Van de Velde" under "CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication"

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness