Današnji ZbritOFF namenjamo raziskavi ameriške znanstvene skupine, ki ugotavlja, zakaj nekaterim hoja pomaga uspešneje opraviti kognitivno nalogo in drugim ne. Študijo smo prebrale v reviji Cerebral Cortex, razkriva pa nam, da tisti, ki so uspešnejši v opravljanju naloge med hojo, kažejo fleksibilnejšo prerazporeditev kognitivnih virov.

Na eni strani nas kognitivna psihologija uči, da hkratno opravljanje miselne in gibalne naloge vodi v slabšo izvedbo obeh. Med izvajanjem nalog namreč pride do tekmovanja za omejene kognitivne vire. Tako naj bi denimo med hojo težje razmišljali, obratno pa naj bi naša miselna dejavnost ovirala hojo. Na drugi strani pa nam vsakodnevne izkušnje s sprehodi in španciranje antičnih mislecev med filozofskimi razpravami dajo misliti, da hoja vendarle blagodejno vpliva na naš miselni proces. Pa si poglejmo, kaj ima o tem povedati nedavno objavljena študija o hkratni izvedbi kognitivne naloge in hoje.

V raziskavo je bilo vključenih 26 zdravih oseb, starih med 18 in 30 let. V poskusu so udeleženke in udeleženci bodisi sedé bodisi med hojo na tekalni stezi izvajali preizkušnjo inhibicije, med katero so jim prikazovali serijo slik. Njihova naloga je bila vzdržati se pritiska na gumb, kadar se je slika v nizu ponovila, in pritisniti na gumb, kadar se je slika spremenila. Izkazalo se je, da je približno polovica udeleženk – skladno z ugotovitvami predhodnih študij - nalogo slabše ali enako dobro opravila med hojo kot sedé. Presenetljivo pa je preostala polovica med hojo svojo izvedbo pri nalogi izboljšala.

Raziskovalke in raziskovalci so med izvedbo naloge inhibicije opravili tudi snemanje možganske aktivnosti z elektroencefalografijo, krajše EEG. Pokazale so se razlike v možganski aktivnosti med udeleženkami, ki naloge hkrati s hojo niso opravile bolje, in udeleženkami, ki so se med hojo v izvedbi izboljšale. Znanstvena ekipa zaključuje, da je uspešnejša skupina udeležencev in udeleženk verjetno prilagodila svojo kognitivno strategijo v odziv na povečane zahteve naloge. Ta prilagoditev je bila vidna v spremembi možganske električne aktivnosti v izvedbi naloge med hojo napram sedečemu stanju. Prišlo je namreč do zmanjšanja aktivnosti v sprednjih predelih možganske skorje med inhibicijsko kontrolo. Ta je udeleženkam omogočila, da so se uspešno vzdržale pritiska gumba v nalogi inhibicije.

Za ugotavljanje mehanizmov v ozadju prepleta hoje in miselnih procesov so seveda potrebne nadaljnje raziskave. Predstavljena študija je obravnavala skupino mladih ljudi, medtem ko bi pri različnih starostnih skupinah rezultati utegnili biti drugačni. Prav tako nam merjenje možganske električne aktivnosti s pomočjo EEG-ja ne omogoča izpeljave jasnih zaključkov glede živčnih mehanizmov v ozadju in uporabe kognitivnih strategij. Ne glede na to pa se blagodejni učinki hoje na miselne procese najverjetneje razlikujejo glede na okoliščine. Pritiskanje gumba v laboratorijski nalogi med korakanjem po tekalni stezi se zdi precej drugačno doživetje kot premišljevanje med sprehodom v naravi in po mestu. Ali hoja na vaš miselni proces deluje blagodejno ali ne, tako najbolje presodite kar same zase.

Bistre misli na špancirju vam želi Katja.

Vir slike: ustvarjeno z Dall.E mini na huggingface.com