Revija Science je pretekli teden objavila raziskavo, v kateri so znanstveniki in znanstvenice iz Amerike ter Velike Britanije pod drobnogled vzeli svetovno trgovino s prostoživečimi živalmi. Omenjena študija nam ponuja temeljit pregled nezakonitega trgovanja z živalmi iz vseh skupin kopenskih vretenčarjev.

Poleg uničevanja in fragmentacije ekosistemov nedovoljeno trgovanje s prostoživečimi živalmi predstavlja poglaviten razlog za izginjanje svetovne vrstne pestrosti kopenskih vretenčarjev. Kot navajajo avtorji in avtorice raziskave, se na črnem trgu v taki ali drugačni obliki ponavlja približno 18 odstotkov vseh znanih vrst kopenskih vretenčarjev. Od tega je v trgovanje vključenih 23 odstotkov vseh znanih ptic, 27 odstotkov vseh znanih sesalcev, 12 odstotkov vseh znanih plazilcev ter 9 odstotkov vseh znanih dvoživk. 

Čeprav so želje potrošnikov in potrošnic, ki podpirajo to kruto trgovino, različne, pa rezultati te raziskave kažejo na nekatere prevladujoče trende. Pogosteje naj bi se trgovalo z ogroženimi vrstami v primerjavi z neogroženimi. Prav tako so bolj zastopane telesno večje živalske vrste in tiste, ki imajo izražene nekatere edinstvene telesne lastnosti.

Raziskava razkriva tudi vroče točke trgovanja s prostoživečimi živalmi, ki lepo sovpadajo z vročimi točkami svetovne vrstne pestrosti. Tako sta na primer središči trgovine s sesalci Afrika in jugozahodna Azija, s plazilci pa Avstralija in Madagaskar. Številne ptice in dvoživke pa izhajajo iz Severne Amerike.

Raziskovalci in raziskovalke so opredelili še najpogostejše namene trgovanja z omenjenimi skupinami živali. Dvoživke in plazilci se prodajajo predvsem kot hišni ljubljenčki. Sesalci pa, grdo rečeno, kot izdelki. Torej kot trofeje, oblačila ali meso. Nekje med obema skrajnostma so ptice.

Na podlagi ugotovitev o trendih, vročih točkah in namenih trgovine s prostoživečimi živalmi ter v želji, da bi se varovanje vrst bolj kot s kurativnimi ukrepi ukvarjalo s preventivnimi, so znanstveniki in znanstvenice v okviru te raziskave ustvarili tudi seznam vrst, ki jih trgovina še ne ogroža, jih bo pa morda v prihodnosti.

Po divji trgovini je divjal Gregor.