Četudi se nam osredotočanje pogleda na predmete v neposredni vidni okolici zdi samoumevno, fokus oči uravnava kompleksen nevrološki proces. Pogosto se osredotočimo na določen predmet, preden po njem sežemo. Raziskovalni par iz Avstralije se je namenil podrobneje raziskati nevrološke mehanizme, ki omogočajo mentalni fokus na predmete.

Pomislimo na primer fokusa iz vsakdanjega življenja, ko denimo sklenemo med jutranjo vožnjo prisluhniti kvalitetnemu radijskemu programu. Naš pogled se osredotoči na gumb avtoradia. Z roko nato sežemo proti gumbu in frekvenco avtoradia nastavimo na devetinosemdeset celih tri megaherca. Med prestavljanjem radia na želeno frekvenco gre za gib, pri katerem se procesiranje vizualne informacije dopolnjuje z gibanjem roke, pri čemer koordinirano sodelujejo različne možganske regije. 

Za podrobnejše razumevanje koordinacije možganske aktivnosti je raziskovalni par zasnoval eksperiment, med katerim sta opazovala možgansko aktivnost para opic med motorično nalogo. Vsaki od opic sta predhodno nadomestila kirurško pokrivalo, ki je poleg strukturnega slikanja možganov omogočalo tudi neposredno spremljanje možganske aktivnosti s podkožnimi elektrodami. Opici sta dobili motorično nalogo, med katero sta preusmerili pozornost na predmet iz okolice in z roko segli po njem. 

Analiza meritev je pokazala, da med seganjem po predmetu možganska regija, ki nadzoruje gibanje roke, inhibira delovanje regije, ki nadzoruje premikanje oči. Tovrstna inhibicija zavre gibanje oči, s čimer pogled ostane osredotočen na predmet, po katerem seže roka. To povečuje natančnost seganja po predmetu in delno omogoča interakcijo s predmetom. 

Opažanja nakazujejo tudi, da so inhibitorni učinki povezani z vzorci možganskega valovanja pri petnajst do petindvajset hercev, imenovanimi beta valovi. Raziskovalni par ocenjuje, da izsledki raziskave omogočajo boljše razumevanje motenj pozornosti in izvršilnega nadzora, ki usmerjajo naravno vedenje.

Koordiniral je Žiga.