Živali se plenilcem v naravi izogibajo na različne načine – na primer tako, da s kamuflažo posnemajo barve in vzorce iz okolja. Znani pa so primeri, ko živali v celoti prepuščajo svetlobo in so torej prosojne. Raziskava, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, odgovarja na vprašanje, zakaj je trebuh drevesnih žab prosojen. 

Prosojno telo, ki se zlije z okoljem, je pogostejša oblika obrambe pred plenilci pri vodnih organizmih kot pa pri kopenskih. V vodi potuje svetloba skozi telo podobno hitro kot skozi vodo, na kopnem pa lahko zaradi loma svetlobe ta prilagoditev živali izda. Drevesne žabe rodu Centrolenidae čez dan z nogami ob trupu počivajo na listih dreves, skrite pred plenilci. Trebušna koža nekaterih vrst teh žab je tako prosojna, da lahko skoznjo opazujemo srce in prebavni trakt, hrbet pa je svetlo zelene barve. Znanstvenice in znanstvenike je zanimalo, ali žabam lastnost, da svetlobo prepušča le del njihovega telesa,  prinese kakšne evolucijske prednosti. 

V prvem delu raziskave je raziskovalna skupina fotografirala pripadnice žab T. midas v Francoski Gvajani in E. prosoblepon v Ekvadorju. Žabe so ujeli in jih hitro ter v naključnem vrstnem redu fotografirali, enkrat na belem ozadju in drugič na podlagi iz drevesnih listov. Na obeh lokacijah so posneli fotografije skupno petinpetdesetih žab. Sledila je analiza fotografij, pri čemer so s štirimi računalniškimi modeli vida ovrednotili razlikovanje med žabo in ozadjem. Za modele so izbrali vid človeka in treh plenilcev. Vsi štirje računalniški modeli so brez težav detektirali barvni hrbet, prosojne noge pa so bile na ozadju iz listja težje zaznavne. 

V naslednjem poskusu je dvajset posameznic in posameznikov poskušalo na računalniško ustvarjenih fotografijah čim hitreje opaziti žabo. Žabe na fotografijah so se med seboj razlikovale po prosojnosti različnih delov telesa. Najdaljši čas iskanja so določili pri fotografijah žab s prosojnimi nogami, najhitreje pa so opazili popolnoma barvno žabo. Eden izmed zaključkov raziskave je ta, da so ravno prosojne žabje noge tiste, ki drevesnim žabam omogočajo boljše zlitje z okolico, saj ob trupu zabrišejo oster rob med telesom in listjem. 

Ali prosojni deli telesa omenjenim žabam res izboljšajo možnosti preživetja, so preverili z izdelavo žabjih modelov iz želatine. Želatinasto žabo so popolnoma obarvali ali pa so pustili trebuh prosojen. Tako so poskušali zagotovili čim podobnejše prepuščanje svetlobe kot pri živih žabah. Želatinaste žabe so namestili v tropskem gozdu in jih spremljali tri dni. Po zaključenem poskusu so primerjali število okljuvanih žab: tiste v celoti obarvane so bile bolj okljuvane in so jih ptice pogosteje napadale. Iz rezultatov sklepajo, da prosojne noge žabam pomagajo pri skrivanju pred plenilci.

Tudi v naših gozdovih se z naravo zliva Klara.