Izumiranje vrst in s tem zmanjševanje svetovne biotske raznovrstnosti je s človeško vrsto povezano že od njenega začetka. Vendar se hitrost zmanjševanja števila živih bitij stopnjuje in v zadnjih desetletjih dosega rekordne vrednosti. Glavni razlogi za ta skrb vzbujajoč trend so seveda vsem dobro znani človekovi negativni vplivi na okolje, od deforestacije do rasti človeške populacije. H kompleksnejšemu, bolj globalnemu razumevanju tega problema, so močno pripomogli razvoj znanosti, večanje količine podatkov o znanih rastlinah in živalih ter dostopnost teh podatkov.

To nakazuje raziskava, objavljena v reviji Nature, v kateri so znanstveniki in znanstvenice z različnih svetovnih univerz ugotovili, da je zmanjševanje biodiverzitete, med vsemi antropogenimi dejavniki, najbolj povezano z nestabilno politično situacijo v določeni državi.

V študiji so se osredotočili na upadanje pestrosti vodnih ptic, živečih na mokriščih. Do rezultatov so prišli z analizo več kot dveh milijonov letnih popisov 460 vrst ptic iz šestindvajset tisoč popisnih mest, raztresenih po vsem svetu. S to ogromno bazo podatkov in s pomočjo statističnega modeliranja so želeli ugotoviti, kje na svetu prihaja do največjega upada pestrosti vodnih ptic in kaj so morebitni razlogi zanj.

Razporeditve zmanjševanja pestrosti vrst ptic znotraj svetovnih regij so v omenjeni študiji primerjali z različnimi kazalci antropogenih vplivov, kot so: rast prebivalstva, bruto domači proizvod, površina naravnih parkov in rezervatov, spremembe v povprečni temperaturi … Med vsemi kazalci človeških vplivov, uporabljenimi v raziskavi, so največje sovpadanje s podatki o pticah pokazali tako imenovani Worldwide Governance Indicators, nekakšni kazalci socialno-politične situacije v določeni državi, ki zajemajo vse od učinkovitosti vlade do stopnje kriminala.

Predstavljeni rezultati govorijo znano zgodbo. Politično nestabilne države, z visoko stopnjo korupcije, v svojih naravnih danostih vidijo le vir zaslužka, kar vodi v degradacijo ekosistemov in izumiranje vrst. Po drugi strani obubožano prebivalstvo teh istih držav, v borbi za golo preživetje enostavno ne razmišlja, da v mokrišču, ki ga izsušijo, da si lahko pridelajo nekaj hrane, morebiti živi zadnja populacija določene ptičje vrste.

Biodiverziteti je grozil Gregor.