V današnjem Zbritoffu se lotevamo letos objavljenega znanstvenega članka z zimsko tematiko. Avtorji so namreč izdelovali vprašalnik psihološke prilagoditve na pogoje, prisotne v izoliranih in zaprtih okoljih, kar v angleškem originalu ponudi kratico ICE ( = isolated and confined environments), led. Situacija popolne izolacije, na podlagi katere so validirali vprašalnik, je bila precej ledena - prezimovanje v polarnih regijah. Pod kategorijo ICE okolij sicer spadajo tudi bivanje na vesoljski postaji ali podmornici, samostojno jadranje, potapljanje, planinarjenje, znanstveni monitoring in specifične vojaške odprave. Morda na prvi pogled čudno, a sem ne spadajo samice v zaporih.

Raziskovalci so v pregledu literature opazili pomanjkanje raziskovanja psihološke prilagoditve in psihometrično dobrega psihološkega instrumenta, ki bi individualno in socialno prilagoditev meril. Precej čudno, ko pa je zdravorazumsko jasno, da izolacija in zaprtost v manjši prostor pomembno vplivata na duševno zdravje. Pri tem smo namreč prisiljene v tesno telesno bližino z majhno skupino drugih oseb, ločene od prijateljev in družine, imamo omejeno komunikacijo, udobje, zasebnost in ločenost med delovnimi in zasebnimi prostori. Prostor je morda monoton, omejen v mobilnosti in stimulaciji.

Psihološka prilagoditev je dinamično in stalno prilagajanje na okolje, ki zajema fizične, socialne in psihološke zahteve in spremembe. Ravno ta vidik so želeli preveriti z izdelavo vprašalnika ICE-Q, za katerega so najprej ugotovili, ali res meri proučevan konstrukt, nato preverili faktorsko veljavnost in zanesljivost, nazadnje pa še povezavo z drugimi konstrukti glede na veljavno teorijo. Zadnje so preverili s konstrukti Lazarusove teorije motivacije oziroma stresa z imenom appraisal theory. Ta govori o primarnih faktorjih, s katerimi ocenimo pomembnost in stresnost situacije, in sekundarnih faktorjih, ki kažejo, koliko nadzora imamo nad lastnim doživljanjem in zunanjim stresorjem.

Baterijo vprašalnikov je večkrat tekom bivanja rešilo 140 francoskih prezimovalcev in prezimovalk na različnih polarnih postajah. Kombinacija postavk iz različnih vprašalnikov je pokrivala socialne, čustvene, delovne in fizične spremenljivke, zraven pa so bila še vprašanja o strategijah spoprijemanja, depresivnosti in optimizmu. Statistična analiza spodbudno kaže na potencial vprašalnika za ugotavljanje psihološke prilagoditve v ICE okoljih. 

Ta vprašalnik bo morda v prihodnje služil kot osnova za psihološke intervencije, namenjene izboljšavi duševnega zdravja in uspešnosti pri delu v zaprtih in izoliranih okoljih. Seveda pa so še vedno potrebne izboljšave, sploh preverjanje vprašalnika v drugih, nepolarnih okoljih.