Imaš čas, da se podruživa?

Aktualno-politična novica
12. 5. 2022 - 8.00

Raziskovalna skupina Univerze v Ženevi poroča o vplivu kratkotrajne socialne izolacije mladih miši na povečano željo po druženju, ki je posledica visoke aktivnosti oksitocinskih in dopaminergičnih nevronov med osamitvijo. Svoje izsledke je skupina objavila v reviji elifescience

Socialno vedenje in željo po druženju do neke mere opredeljujejo in vsekakor spremljajo hormoni. Oksitocin, pravijo mu tudi hormon ljubezni, ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju socialnih vezi. V krvni obtok se sprošča denimo med spolnim odnosom ali ob druženju s prijatelji. Pomembno vlogo pri ohranjanju odnosov, želji po druženju in spoznavanju ima tudi hormon dopamin, ki je pomemben del možganskega sistema nagrajevanja in vpliva na občutenje zadovoljstva in užitka. 

V začetnem delu študije je raziskovalna skupina miši najprej osamila za en teden, nato pa jih ponovno združila z vrstniki. Po izolaciji so te miši preživele veliko več časa z vrstniki kot miši, ki niso bile izolirane. Kratkotrajna socialna izolacija je tako povečala željo po druženju. 

V nadaljevanju so želeli razumeti, kaj sproži povečano željo po druženju po osamitvi. Da bi dokazali povečano živčno aktivnost pri miših po enotedenski izolaciji, so z različnimi elektrofizikalnimi metodami in fluorescentno mikroskopijo izmerili aktivnost in število nevronov, ki izločajo oksitocin in dopamin. Pri miših, ki so bile v osamitvi, so v rezinah možganov zaznali povečano število in aktivnost oksitocinskih in tudi dopaminergičnih nevronov.

Na podlagi teh meritev so postavili hipotezo, ki predvideva, da je večja želja po druženju po kratki izolaciji posledica povečane vzdraženosti oksitocinskih nevronov v hipotalamusu, ti pa delujejo na dopaminergične nevrone v srednjih možganih. Da bi hipotezo preverili, so izvedli test na gensko spremenjenih miših, ki so jim z dodatkom sintetično pripravljenega zdravila umetno znižali aktivnost oksitocinskih nevronov. Miši, ki so prejele blokator, so se po izolaciji z vrstniki družile v enakem obsegu kot kontrolna skupina. 

Znanstveniki in znanstvenice sklenejo, da je povečana želja mišjih samcev po socialni interakciji – potem ko so bili v kratkotrajni izolaciji – posledica povečane vzdraženosti oksitocinskih nevronov, ki vplivajo na nivo dopamina. Kratkotrajna odsotnost socialnih stikov tako povzroči odziv hrepenenja, kot se to zgodi denimo po postu, ko se poveča želja po hrani. 

 

Z mišmi se je družila Urška.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.