Anoreksija nervosa je motnja hranjenja, za katero so značilni zmanjšan vnos hrane, obsesivne misli o hrani, povečana telesna aktivnost in motena percepcija lastnega telesa. Pojavljajo se tudi endokrine motnje. Anoreksijo klasificiramo kot duševno motnjo, ki v 95 odstotkih prizadene ženske, v nekaterih primerih pa vodi celo do smrtnih izidov. Danska študija, objavljena v znanstveni reviji Nature Microbiology, razkriva, da poleg genetskih in okoljskih vplivov potek bolezni pomembno usmerja črevesna mikrobiota.

Že dolgo je znana povezava med črevesjem in možgani. Nekatere bakterije v črevesju sodelujejo pri razgradnji živčnih prenašalcev, kar med drugim vpliva na apetit, obnašanje in čustvovanje. Bakterijska sestava v črevesju oziroma črevesna mikrobiota vpliva tudi na imunski sistem in metabolizem posameznice.

V študiji je sodelovalo 77 žensk z diagnozo anoreksije in 70 zdravih žensk iz iste starostne skupine. Preiskovankam so odvzeli vzorce krvi in blata, pri interpretaciji rezultatov pa so upoštevali kajenje, indeks telesne mase, starost in jemanje drugih zdravil. Rezultati so pokazali, da imajo ženske z anoreksijo spremenjeno tako bakterijsko kot virusno mikrobioto, kar lahko vpliva na občutek sitosti ter njihove prehranjevalne navade in počutje.

V krvnem serumu so zaznali večje spremembe v zastopanosti določenih metabolitov. Med njimi so bile žolčne kisline, katerih prisotnost v krvi zmanjšuje apetit. Zaznali so tudi indol-3-propionsko kislino, ki nastaja ob stradanju in povzroča občutek sitosti. Nastaja pa tudi pri bakterijski razgradnji triptofana, ki je potreben za sintezo serotonina.

Raziskovalna skupina je opravila transplantacijo fekalne mikrobiote anoreksičnih in zdravih žensk na zdrave miši, ki so bile potem izpostavljene zmanjšanemu energijskemu vnosu. Tri tedne po presaditvi so imele mišje prejemnice mikrobiote anoreksičnih žensk manjši apetit in so težje pridobivale telesno maso. 

Rezultati študije so pokazali, da je zmanjšan vnos hrane spremenil črevesno mikrobioto in posledično vplival na občutek sitosti in na prehranjevalne navade miši. Raziskovalna skupina zato domneva, da črevesna mikrobiota pomembno pripomore k ohranjanju začaranega kroga pri prehranjevalnih motnjah.

ZbritOFF je pripravila Andrea.

Vir fotografije: Anonymous - https://publicdomainvectors.org/en/free-clipart/Body-dysmorphia-cartoon/82502.html, CC0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=93324550