Da se naše ozračje in vode segrevajo, ni nobena skrivnost. Da lahko za velik delež tega odgovornost pripišemo človeku, tudi ne. Prav tako nam ni tuje, da podnebne spremembe močno vplivajo na biotsko raznovrstnost. Številne vrste na nove razmere v okolju že odgovarjajo s spremembo geografske razširjenosti ali razvojnih ciklov. Nekaterim vrstam gre prilagajanje bolje od rok, nekaterim slabše. Nas pa je tokrat zaskrbelo: kaj bo z želvami?

To se je nedavno vprašala tudi skupina raziskovalcev in raziskovalk iz Velike Britanije, Portugalske in Gvineje Bissau. Za svoje raziskave so izbrali vrsto morskih želv orjaška črepaha, ki jo lahko globalno segrevanje močno prizadene. Na podlagi dolgoletnih podatkov o zahodnoafriški populaciji orjaških črepah so sestavili napovedni model, ki opisuje vpliv podnebnih sprememb na spolno sestavo in številčnost njihove populacije.

Razloga, da je usoda morskih želv tako zaskrbljujoča, sta dva. Prvič, spol bodočih osebkov določa temperatura med inkubacijo jajc. Pri temperaturah nad 29°C se izleže občutno več samic, pri nižjih temperaturah pa prevladujejo samci. Drugič, morske želve za razmnoževanje potrebujejo specifične pogoje, ki jih najdejo na nizko ležečih peščenih plažah. Z naraščanjem morske gladine bo vedno več takšnih območij poplavljenih, s tem pa bodo primerna mesta za gnezdenje želv eno za drugim izbrisana s površja Zemlje.

Raziskovalna skupina je za izračune uporabila napovedi Medvladnega foruma za podnebne spremembe, ki opisuje predviden potek podnebnih sprememb do konca stoletja. Rezultati kažejo, da se bo do leta 2100 delež samic v populaciji s trenutnih 52 odstotkov povečal na 76 do 93 odstotkov. Zaradi dviga morske gladine bo do takrat izgubljenih med 33 in 43 odstotkov območij, primernih za gnezdenje. Povečan delež samic bo vodil do višje stopnje rodnosti, zato predvidevajo, da bo populacija morskih želv sprva narasla. Ko pa se bodo temperature dvignile tako visoko, da ne bodo več primerne za inkubacijo jajc, bo začela številčnost populacije upadati.

Vse pa vendarle ni tako sivo. Tudi morske želve so prilagodljiva bitja, ki si lahko zavetišče v gnezdilnem obdobju poiščejo v hladnejših predelih ali pa spremenijo časovni potek razmnoževanja, tako da se izognejo najtoplejši sezoni. Tropski deževni gozd, ki jih obkroža, jim lahko pomaga pri boju z vročino in jih hkrati zavaruje pred poplavljanjem jajc. Modeli nas nekoliko potolažijo z napovedjo, da se bo populacija morskih želv v zahodni Afriki vsaj do leta 2100 uspešno borila s podnebnimi spremembami. Kaj pa nas čaka po tem prelomnem letu? Veliko je odvisno od nas samih. Upajmo, da bodo naslednje napovedi Medvladnega foruma za podnebne spremembe bolj optimistične.

V prihodnost morskih želv se je zazrla vajenka Maša.