Zapadel je prvi sneg in s tem je prišel tudi čas, ko se ljudje zatečemo na toplo. Nekoliko drugače pa je pri snežnih kozah, ki bi bile takšnega vremena v času globalnega segrevanja še kako vesele. V nedavno objavljeni raziskavi so znanstveniki preučili vpliv taljenja ledenikov na fiziološke prilagoditve snežnih koz. 

Zaradi podnebnih sprememb, katerih del je tudi globalno segrevanje, vse hitreje izginjajo svetovni ledeniki. Območja s stalnim snegom predstavljajo vrstam, prilagojenim na mraz, predvsem v poletnem času možnost hlajenja. Ena takšnih vrst so tudi snežne koze, ki jih strokovno imenujemo Oreamnos americanus. Njihov naravni habitat se namreč razprostira na gorski verigi Skalnega gorovja v Severni Ameriki, kjer je vsako leto manj snežnih zaplat. Snežne koze v poletnem času namreč iščejo območja s hladnejšim zrakom, ki upočasnijo njihovo dihanje, kar privede do njihove manjše porabe energije. 

Raziskovalna skupina je preučevala snežne koze na območjih, kjer so se te zadrževale v poletnem času, ko so bile temperature zraka najvišje. Da bi ugotovili, kakšen je vpliv poletne temperature na te snežne organizme, so v raziskavi merili temperature posameznih mikroklim ob snežnih zaplatah in v sencah. Poleg tega pa so izmerili tudi, koliko vdihov na minuto naredijo snežne koze, in tako ugotovili, kakšna je njihova sposobnost termoregulacije. 

Rezultati raziskave so pokazali, da mikrohabitati v bližini snega bistveno vplivajo na hitrost dihanja snežnih koz. Na območjih snežnih zaplat je bilo njihovo dihanje počasnejše za kar 15 odstotkov. Izkazalo se je tudi, da imajo ostanki snega bistveno vlogo pri ohranjanju nižjih temperatur zraka, ki so primerne za življenje snežnih koz. Območja, ki so bila zgolj senčna in brez snega, niso imela bistvenega vpliva na temperaturo zraka in posledično na upočasnitev dihanja snežnih koz. 

Na območju, kjer živijo snežne koze, je v zadnjem času izginilo kar 85 odstotkov vseh ledenikov, ki za snežne živali predstavljajo pomemben vir hladnega zraka, predvsem v poletnem času. Hladen zrak namreč zmanjšuje nevarnost hipertermije, torej stanja, pri katerem se telesna temperatura dvigne nad normalno. Čas bo pokazal, ali se bodo snežne koze lahko dovolj hitro prilagodile na višje poletne temperature in tako preživele podnebne spremembe ali pa se bodo pridružile že stotinam izumrlih vrst.

V snegu bo užival, dokler še lahko, Sebastjan.