V Znanstvenem britOFFu se selimo v Severno Ameriko, kjer je skupina znanstvenikov in znanstvenic pretresala pedagoške pristope za zmanjšanje stopnje opuščanja naravoslovnih in tehničnih smeri študija. Svoja opažanja poročajo v reviji PNAS.

Med višjim izobraževanjem za denimo medicinske poklice se od študentov in študentk pričakuje, da opravijo tudi nekaj osnovnih naravoslovnih predmetov, med drugim zloglasno kemijo ena. Ti predmeti lahko delujejo kot sita za študente tudi zato, ker niso vedno očitno povezani s preostankom študijskega programa. Tu še posebej izvisijo študenti, ki nimajo visokošolsko izobraženih prednikov in so pogosto predstavniki manjšin.

Raziskovalci in raziskovalke so okoliščine psihologizirali in se vprašali, kaj pa če je vse v njihovih glavah. Da bi študente spodbudili k pravilnemu razmišljanju in prepoznavanju, kako bo kemija ena pozitivno vplivala na njihovo kariero, so pripravili vrednostno intervencijo. Z drugimi besedami, skupini 2500 študentov in študentk prvega letnika javne univerze so naložili tri dodatne domače naloge — kratke eseje, v katerih naj formulirajo znanstveno hipotezo in nanjo skušajo odgovoriti z znanjem kemije ena. Poleg tega naj razmislijo še, kako bo pridobljeno znanje uporabno bodisi za njih osebno bodisi za pomoč drugim. Po koncu semestra kemije ena so nato študente spremljali v nadaljnjih letih študija.

S to psihološko intervencijo zaznamovani študenti so se v večjem deležu odločili za nadaljevanje študija v naravoslovno-tehničnih strujah, in sicer za štiri odstotke; v 74-ih namesto 70-ih odstotkih. Za predstavnike manjšin je bila ta sprememba večja, delež se je povečal za 14 odstotkov. Prav tako so ti študenti v preostanku dodiplomskega študija izbirali več naravoslovnih predmetov.

Ker je raziskava potekala v Združenih državah, je bil profil študentov — morda simptomatično — omejen zgolj na raso in izobrazbo staršev. Zakaj ta omejitev, ni jasno. Zanimiva pa sta dva izsledka. Psihološka intervencija ni vplivala na pridobljeno oceno pri kemiji ena, prav tako ni vzbudila dodatnega zanimanja za kemijo. Poleg tega pri ameriški mladini razmislek o uporabi znanja za pomoč drugim ni posebno vplival na rezultat intervencije. Razlog za opažene trende zaradi izbrane metodologije tako ostaja neznan, kot možnost pa navajajo višjo stopnjo sodelovanja pri kurzu. Skratka — nova zmaga za empirično psihologijo.

slika: "National Catalog of PSYOPS Materials" by manhhai is licensed under CC BY 2.0. To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/2.0/?ref=openverse.