V znanosti je najpogosteje rabljen jezik angleščina, v katerem je tudi objavljenih največ raziskav. Vendar so raziskovalci z univerze v Cambridgeu objavili članek, ki opozarja, da zaradi jezikovnih ovir ostaja marsikatero znanstveno odkritje nedostopno. Rezultati raziskave so namreč pokazali, da vsaj tretjina znanstvenih člankov s področja varstva narave ni objavljanih v angleščini, ampak v drugih jezikih.

Raziskovalci so v raziskavi s pomočjo spletnega iskalnika Google Scholar iskali znanstvene publikacije na temo varstva biodiverzitete v šestnajstih jezikih. Najpogostejši rezultati iskanja so bili v angleščini, in sicer so predstavljali kar štiriinšestdeset odstotkov.

Po številu znanstvenih objav glede na jezik so angleščini sledile španščina, portugalščina, kitajščina in francoščina. To pomeni, da je angleško govoreči javnosti neznanih vsaj petintrideset odstotkov raziskav, kar predstavlja oviro pri globalnem razumevanju stanja narave. 

Kot primer jezikovne pregrade pri varovanju živalskih vrst znanstveniki navajajo nepoznavanje stanja populacij bleščečih drozgov v Tajvanu. O vrsti so objavljeni zgolj podatki v tradicionalni kitajščini in posledično vrsta ni vključena v globalno varovanje narave.

Problema pa ne predstavljajo le objave v drugih jezikih. Večinsko prevladovanje angleščine v znanosti namreč predstavlja oviro za naravovarstvenike angleško ne govorečih držav. Veliko območij, kjer je narava najbolj ogrožena, namreč ni angleško govorečih. Znanstveniki in znanstvenice objavljajo članke raje v angleščini, saj tako dosežejo širšo množico bralcev. Pogosto pa bi rezultati raziskav bolj koristili lokalnim, angleško ne govorečim naravovarstvenikom. 

Znanstveniki objavljene raziskave tako predlagajo objavljanje vseh povzetkov člankov tudi v španskem, portugalskem, kitajskem, francoskem in japonskem jeziku. Tako bi bili vsi pomembnejši članki objavljeni v več jezikih in s tem bolj dostopni tako globalno kot tudi lokalno.

V tradicionalni kitajščini znanstvenih člankov ne bere Sebastjan.