Dobro jutro! V današnjem Znanstvenem britOFFu poročamo o bakterijah, ki izboljšajo celično terapijo CAR-T pri zdravljenju trdnih tumorjev pri miših. Gre za obliko genske terapije, s katero zdravimo tumorje, ki so zasidrani v organu ali tkivu. O svojih izsledkih je raziskovalna skupina nedavno poročala v reviji Science. 

Celična terapija CAR-T temelji na uporabi pacientkinih ali pacientovih lastnih imunskih celic. V terapiji uporabljamo limfocite T, tip belih krvničk, v katere vnesemo receptorje CAR. Ti lahko prepoznajo tumorske antigene in se vežejo nanje. Celice CAR-T oziroma spremenjene imunske celice tako prepoznajo in ubijejo tumorske celice. Terapija je učinkovita le pri določenih vrstah tumorjev, saj je pomembno, da rakave celice izražajo značilen antigen, ki ga ne moremo najti drugod v telesu. Uporaba terapije CAR-T je za zdaj omejena na določene vrste rakov, saj so tumorji navadno heterogeni in pogosto izražajo antigene, ki so prisotni tudi drugod po telesu. 

Celice CAR-T se vežejo na katerokoli celico, ki antigen izraža – to pomeni, da lahko hitro pride do avtoimune reakcije, če antigen prepoznajo tudi drugod v telesu. V želji po izboljšanju terapije je raziskovalna skupina za označitev tumorjev uporabila bakterije, ki so v tumorjih že naravno prisotne. V izbrani sev bakterije Escherichia coli EcN so vstavili gene za sintezo značk. Te se vežejo na snovi in celice, ki so značilne za tumorsko mikrookolje – poimenovali so jih ProTag. Ob tem so pripravili še miši lastne celice CAR-T, ki prepoznajo bakterijsko značko ProTag in tako tarčno napadejo tumorsko celico. 

Znanstvena skupina je torej zasnovala terapijo, pri kateri bakterijska značka ProTag [prótág] predstavlja antigen, in hkrati pripravili celice CAR-T, ki to značko oziroma antigen prepoznavajo. Terapijo so testirali na treh vrstah raka. Uporabili so mišje celične linije, ki izvirajo iz črevesnega raka in iz limfoma. Rakave celice so podkožno vsadili v miši. Ko so tumorji dovolj zrasli, so v tumor z injekcijo dodali pol milijona pripravljenih bakterij, ki proizvajajo značke ProTag. Po dveh in petih dneh so v tumor injicirali še celice CAR-T, opremljene z receptorji za značke. Odziv tumorjev na terapijo so preverjali z merjenjem njihovih volumnov. Mišim, pri katerih so ob terapiji CAR-T uporabili tudi bakterije EcN, so se tumorji močno zmanjšali. Pri četrtini miši s tumorji črevesnega raka so ti popolnoma izginili. 

Nato so v miših z močno oslabljenim imunskim sistemom vzgojili tumorske celice iz raka na dojki. V tem primeru so namesto intratumorske injekcije celice CAR-T dovajali v veno. Bakterijam, ki so jih dodali v tumor, so predhodno vstavili sposobnost sproščanja vnetnega kemokina, ki privablja celice CAR-T. Tudi v tem primeru je dodatek bakterij EcN zmanjšal tumorsko breme – njihov učinek pa je bil še večji v primeru, ko so sproščale kemokin, čeprav v tem primeru v nobeni miši ni prišlo do popolne remisije tumorja.

Raziskava ponuja zanimiv pristop k potencialni razširitvi zdravljenja določenih vrst raka s terapijo CAR-T. Bakterije, ki bi jih ob terapiji uporabile, so namreč že tako prisotne v tumorjih, niso virulentne, hkrati pa je njihov genski material zelo dobro poznan, kar olajša njihovo prilagajanje za različne terapije. 

Bakterije je na pomoč poklicala Dora.