Ameriški znanstveniki v reviji Applied and Environmental Microbiology poročajo, da so v bakterijo Lactococcus lactis uspešno vnesli gen za kristalni protein Cry5B, ki izhaja iz bakterije Bacillus thuringiensis. Iz prešnjih raziskav vemo, da je smrtonosen za črevesne gliste, ker v njihovem prebavnem traktu naredi pore.

Po drugi strani pa je protein Cry5B za človeka povsem varen, zato raziskave potekajo v smeri, da bi ga  poskusili uporabiti kot nov način zatiranja glist. S črevesnimi glistami, ki so na zdravila večinoma odporne, je namreč okužena več kot milijarda ljudi.

Raziskovalci so dokazali biološko aktivnost proteina, izraženega v bakteriji Lactococcus lactis, na modelni glisti C. elegans. Ta je za človeka povsem varna, zato avtorji raziskave sklepajo, da bi z zaužitjem njene gensko spremenjene različice protein Cry5B lahko elegantno dostavili v človeško črevo. Na ta način bi tehnologija rekombinantne DNK omogočila zdravljenje okužb, ki so na obstoječa zdravila že odporne.

Journal of Neural Engeneering je objavil raziskavo, v kateri ameriški in korejski raziskovalci ugotavljajo, kako z električno stimulacijo solznih žlez povečamo solzenje oči. Suho oko je pogosta težava predvsem starejše populacije in do sedaj so neprijetno tegobo uspeli omiliti le s pogostim vnašanjem umetnih solz.

V raziskavi so kuncem pod solzno žlezo ali v bližino veje očesnega živca vgradili majhni platinasti elektrodi, ki proizvajata električni impulz. Solzenje so določali s Schirmerjevim testom, ki poteka tako, da se na papirju meri količina izločenih solz v petih minutah. Izvedli so ga ob predhodnem vbrizganju snovi, ki z blokado simpatičnih in parasimpatičnih živcev možganom preprečijo oddajanje signalov za solzenje. Tako so izmerili samo učinek zunanje električne stimulacije.

Prve meritve so bile otežene, ker je eden izmed učinkov uporabljenih anestetikov med operacijo prav zmanjšanje refleksnega solzenja. Na koncu pa je raziskovalni skupini le uspelo določiti velikost in frekvenco električnih impulzov, s katerimi je bil z zunanjo stimulacijo solznih žlez, brez umetnih solz, dosežen optimalen učinek solzenja. Naslednji korak so klinične študije na ljudeh.

Zaradi glist se nista jokali Andrea in vajenka Angelika.